Delo (Gospodarstvo), Maja Grgič, Nejc Gole, Pet, 05. feb.. 2016

Pripojitev bi se lahko zavlekla Probanka in Factor banka Dodatne zahteve poslancev Ljubljana - Pripojitev Probanke in Factor banke k DUTB se lahko zavleče, saj je parlamentarna komisija za nadzor javnih financ vladi naložila še revizijo pripojitve in poročilo poslovodstva o pripojitvi. To bi postopek pripojitve lahko podaljšalo in podražilo. nejc Gole, maja Grgič Kot smo poročali v intervjuju z Igom Grudnom, predsednikom uprave Probanke, včeraj pa je to v državnem zboru potrdil tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja, naj bi Probanka in Factor banka, ki sta v nadzorovani likvidaciji, sredi februarja ugasnili.

Večer (Gospodarstvo), S. K. L., Pet, 05.feb.2016

Paloma: vložena še ena izpodbojna tožba Pretekli petek je pooblascenka malih delničarjev Nevena Tea Gorjup na mariborsko okrožno sodišče vložila izpodbojno tožbo z zahtevo za začasno odredbo na skupščinski sklep dokapitalizacijske skupščine Palome, včeraj paje izpodbojno tožbo vložil še češki sklad Arka Capital Bohemia. Ta je decembra lani odkupil 8,6-odstotni delež v Palomi od Factor banke v likvidaciji. Včeraj je bila privatizacija Palome tudi na dnevnem redu državnozborskega komisije za nadzor javnih financ, a ker so poslanci večino časa porabili za razpravo o napovedanem prenosu terjatev Save z Družbe za upravljanje terjatev bank na Slovenski državni holding in Kad, so to točko preložili na prihodnjo sejo. (skl)

Delo (Mnenja), Maja Grgič, Čet, 04. feb.. 2016

Medtem ko vlada nadaljuje vsesplošno politiko zategovanja pasu, skopari pri plačah policistov, gasilcev, medicinskih sester in drugih nepogrešljivih delavcev, zmanjšuje sredstva kulturi ter le težko odmerja sredstva za socialne transferje, ima v svoji denarnici očitno veliko presežnih sredstev, in sicer toliko, da se v zadnjih tednih odloča celo za nakupe finančnih naložb. Za ta namen naj bi bilo letos v proračunu na voljo kar300 milijonov evrov.

O Palomi, Adrii, Savi in pripojitvi bank Ljubljana - Potem ko so mali delničarji Palome vložili izpodbojno tožbo na sklep skupščine delničarjev o izbiri dokapitalizatorja družbe, bo o dokapitalizaciji in prodaji Palome danes razpravljala še parlamentarna komisija za nadzor javnih financ. Maja Grgič Poslanci naj bi razpravljali o tem, ali so bili postopki glede Palome vodeni transparentno in konkurenčno ter ali so zasledovali cilj doseganja najvišje vrednosti za delničarje, med katerimi je tudi država. Kot je znano, so delničarji, med katerimi je največji Slovenski državni holding, za dokapitalizitorja izbrali poljski Abris Capital, ki je za dokapitalizacijo in odkup delnic ponujal manj kot slovaški Eco Invest, ki pa se je s svojo ponudbo in podporomalih delničarjev pojavil v zadnjem hipu.

Delo (Gospodarstvo), Ma. G., Pet, 29.jan.2016

Vložili izpodbojno tožbo Paloma Mali delničarji izpodbijajo odločitev januarske skupščine delničarjev Ljubljana - Nevena Tea Gorjup, kije prek družbe Nevija mala delničarka Palome, je včeraj na mariborsko okrožno sodišče vložila izpodbojno tožbo na sklepe januarske skupščine Palome in predloga za začasno zadržanje izvajanja teh sklepov. Mali delničarji Palome so izpodbojno tožbo napovedali že po dokapitalizacijski skupščini družbe. Uprava Palome, ki jo vodi Tadej Gosak, je delničarjem predlagala, naj družbo dokapitalizira poljski Abris Capital. Gorjupova pa je na tej skupščini prišla z nasprotnim predlogom, naj družbo dokapitalizira slovaški Eco Invest, ki je ponujal višjo dokapitalizacijo in tudi višjo prevzemno ceno za delnico Palome kot Poljaki. Delničarji s Slovenskim državnim holdingom na čelu so po dolgi in burni skupščini na koncu podprli Abris Capital, ker da je verjetnost transakcije v tem primeru večja. Mali delničarji so bili nad odločitvijo skupščine ogorčeni, zato so napovedali izpodbojno tožbo. V njej tistim, ki so glasovali za Abris, očitajo, da so ravnali v škodo družbe in delničarjev. Slovaška ponudba naj bi družbi prinesla tri, delničarjem pa dva dodatna milijona evrov. MA.G.

Dokapitalizaciia Adrie Airvvavs LJUBLJANA - Slovenski državni holding (SDH) in Družba za upravljanje terjatev (DUTB) sta podpisala pogodbo o prodaji slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways nemški družbi 4K Invest, v skladu s katero bodo družbo dokapitalizirali za 4,1 milijona evrov. Država bo prispevala 3,1 milijona evrov, 4K Invest pa milijon evrov. Pogodba d prodaji 91,58-ods totnega deleža v Adrii Airways poleg omenjene dokapi talizacije vključuje še kupnino v višini 100.000 evrov, ki si jo bodo razdelili država, DUTB in SDH. Predsednik uprave Adrie Airways Mark Anžur ocenjuje, da bo dokapi talizacija zadoščala za preživetje Adrie. Za uresničitev transakcije je postavljenih še več pogojev, mali delničarji pa so glede realizacije skeptični. (STA)

TV SLOVENIJA 1, 19.01.2016, DNEVNIK, 19.02

ELEN BATISTA ŠTADER: Slovenski letalski prevoznik Adria Airways po več kot 50 letih prehaja v zasebne roke, kupec je nemški zasebni sklad 4K Invest z Bavarskega. Delničarji Adrie Airways so potrdili dokapitalizacijo, nemški kupec bo prispeval milijon evrov, slovenska vlada pa dobre tri milijone. Nemci naj bi nato, če bo posel sklenjen, za simbolično kupnino postali večinski lastniki Adrie Airways. Florjan Zupan.

FLORJAN ZUPAN: Takole je bilo danes slišati obvestilo potnikom Adrie, o tem, da na Brnik prihaja novi lastnik pa niti besede. Nemški zasebni sklad 4k invest z letalstvom nima izkušenj, na spletni strani pa piše, da so uspešno rešili že več kot 150 družb. Potem ko so Nemci pred dvema letoma že kupili naše letališče zdaj v nemške roke prehaja še v Adria Airways. Država kupnine ne bo dobila oziroma le simboličnih 100 tisoč evrov. In kakšni so načrti kupca?

MARK ANŽUR (predsednik uprave Adrie Airways): Bodo delno sledili začrtani strategiji že zdaj, ki jo imamo, to pomeni rast, nadaljnje zniževanje stroškov po potniku.

ZUPAN: Ob danes potrjeni dokapitalizaciji bo država dala dobre tri Nemci pa milijon evrov, kupnina pa v vrednosti nove garsonjere v Ljubljani, Nemcem bomo praktično dali dva milijona, da bodo Adrio sploh vzeli. Potem ko je država Adrii leta 2011 že dala 50 milijonov, tokrat v Bruslju nove državne pomoči ne bodo ocenili kot nedovoljene, saj je vstopil tudi zasebni lastnik, je pa vprašanje, ali bo denarja dovolj za rešitev.

ANŽUR: Če do tega pride, ocenjujemo, da bo to zadoščalo za preživetje zime in za ureditev likvidnostne situacije.

ZUPAN: Adria je imela lani kar petmilijonsko izgubo, zato tudi mali delničarji, ki bodo za delnice morda dobili le evro, če sploh, pa menijo, da druge rešitve ni.

PETER MARN (mali delničar Adrie Airways): Ker je to edini način, da firma še ostane pri življenju. Ni druge variante.

ZUPAN: Družba je namreč brez premoženja, vsa letala so v najemu in tudi tale upravna stavba na Brniku je pod hipoteko bank. Če nemški kupec, ki Adrio kupuje prek projektne družbe z vsega 25 tisoč evri kapitala in brez kakšnih posebnih jamstev, denarja ne bo dal, bo šla Adria v stečaj. Pogodba z Nemci je bila sicer podpisana že včeraj, vendar vsebuje kar nekaj odložnih pogojev.

SKUPŠČINA

Delničarji Žita, ki je v lasti hrvaške Podravke, so na včerajšnji skupščini podprli sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev in o umiku delnic družbe z ljubljanske borze. Manjšinski delničarji, ki imajo v lasti še 1 1.393 Žitovih delnic, bodo za delnico prejeli 180,10 evra odpravnine. Lu. S., STA

Večer (Po svetu), Vasja Jager, Sre, 20. jan.. 2016

Medtem ko smo imeli Slovenci z reševanjem bank zgolj milijardne stroške, je Islandija svoje banke najprej pustila propasti in jih nato podržavila, sedaj pa snuje prodajo, od katere bo del dobička razdelila med državljane

Slovenski davkoplačevalci še danes plačujemo ceno drage (in pozne) sanacije našega bančnega sistema, v katerega smo zmetali 4,5 milijarde evrov. Pa od tega do danes nismo imeli kaj dosti, saj banke še zmeraj ne posojajo denarja, stisk varčevalnih ukrepov okoli denarnic pa še tudi ni povsem popustil. Povsem drugače so ravnali v Islandiji, kjer je država pri reševanju svojega gospodarstva ubrala bistveno bolj pravično pot - ki jo je v rekordnem času popeljala do okrevanja.

Ko je leta 2008 otoško državo zajela finančna kriza, se je zdelo, da ji ni pomoči; stanje je bilo neprimerno slabše kot v Sloveniji. Po sprostitvi bančnih pravil so se njene banke pričele zadolževati brez vsake mere - in se tako napihnile, da so postale neobvladljive, saj je njihova bilančna vsota devetkrat presegla znesek BDPcelotne države. Ta tako ni imela prav nobene možnosti, da bi banke izvlekla iz težav, ko je udarila recesija; preprosto ni imela dovolj denarja. Zato je islandska vlada storila nekaj, ob čemer je finančnike in neoliberalne politike po vsem svetu oblil hladen pot: pustila je, da so banke preprosto propadle.