NAIVNOSTDRŽAVEREDILOBISTEINVOHUAČE Pahor in njegove usodne ženske Hudo neprijetno je opazovati, kako ženski del hrvaške politike od nedavne predsednice vlade Jadranke Kosor do zunanje ministrice Vesne Pusič in sedanje predsednice države Kolinde Grabar Kitarovič lahkotno obvladujejo Boruta Pahorja v vseh njegovih političnofunkcijskih izvedbah Neizmerna lahkotnost in lahkovernost sta verjetno največji slabosti v upravljanju in vodenju države Slovenije. Da se Hrvatom naseda ob njihovem zaigranem leporečju in prepričljivem laganju, ne velja več izgubljati besed, čeprav je hudo neprijetno opazovati, kako ženski del hrvaške politike od nedavne predsednice vlade Jadranke Kosor do zunanje ministrice Vesne Pusič in sedanje predsednice države Kolinde Grabar Kitarovič lahkotno obvladujejo Boruta Pahorja v vseh njegovih političnofunkcijskih izvedbah. Zato ni nenavadno, da je naš predsednik nedavno kar žarel od sreče na regionalnem balkanskem srečanju Brdo-Brioni, ko mu je ameriški podpredsednik Joe Biden namenil pohvalo v stilu »ste pa res en brihten poba, gospod predsednik« !
Političen objem ni kurji Lahkotnost celo diplomatske nepremišljenosti (Pahor pač nikogar ne posluša, ker si je sam dovolj) pa se je zgodila tudi na nogometni tekmi Ukrajina - Slovenija v Lvovu, kjer se je naš predsednik skrajno prijateljsko objel z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom. Kot po naročilu pa so tuje obveščevalne službe naslednje dni sporočale, da Ukrajina najbolj ubijalsko tehnološko orožje prodaja Islamski državi, zaradi katere imamo na meji neskončno reko beguncev. In potem Borut s Kolindo o beguncih organizira srečanje Brdo-Brioni, čeprav je bil že Lvov dovolj lepa priložnost, da bi Porošenka resno opomnil na posledice njihove trgovine z orožjem. Tako kot je NPU (Nacionalni preiskovalni urad) zdrvel na Ptuj in odkrival toplo vodo, češ da so bili največji Roman Glaser, pri njem so odkrili toplo vodo. lastniki Perutnine s predsednikom dr. Romanom Glaseijem na čelu od kupcev, ruskega Sija (Slovenska industrija jekla), deležni veliko višje cene za svoje delnice kot ostali mali delničarji. Ja, kaj pa je novega, gospodje preiskovalci!? Gre že za povsem utečen sistem prikritih »nagrad« prodajalcem - dobro je treba poplačati vodilne, potem pa kupec sam določi prodajno ceno. Ruski lastniki Sija so se naglo naučili balkanskega načina poslovanja, ko je prodajo Sija vodila Marija Zagožen, žena pokojnega udarnega člana SDS Jožeta Zagožna, za katero je takrat trdno stala moževa stranka, ki je slovensko industrijo jekla prodajala z razlogom, da ji itak ni več pomoči, čemur je bila ustrezna tudi prodajna cena! Toda z Rusi je Sij postal nenadoma tako donosen, da so si z lahkoto privoščili nakup paradne balkanske in tudi v Evropi poslovno zaznavne družbe Perutnina Ptuj. In kar je najbolj zanimivo, tudi pri Perutnini se je znašlo na spisku zaslužnih za njeno prodajo Siju blizu petdeset imen. Skoraj enako kot število privilegiranih na spisku pred uradnim nakupom Mercatorja. Grozljiv spisek lobistov, politikov in bankirjev. Ko je bilo poskrbljeno za glavne igralce pri prodaji, je sledilo dolgotrajno natezanje (za časa vladavine Alenke Bratušek), ali naj država največjega trgovca proda ali ne. Medklic: podatki, da je z delnicami Mercatorja, shranjenimi v Splitski banki, mešetaril tudi predsednik uprave NLB Janko Medja, so se prek lobistov in plačanih krotilcev medijev naglo utišali. Oklevanje s prodajo Mercatorja je bilo potrebno, kajti cena delnice je bila vsak dan nižja, dokler ni tako padla, da se je izenačila z mizerno vsoto, ki jo je bil še zmožen (več denžirja enostavno ni mogel dobiti) in voljan plačati lastnik Konzuma Ivica Todorič. Slavili so slovenski lobisti! Lobisti? O njih je prvi mož borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger (ki ga je hrvaška vlada pred dobrimi desetimi leti milo prosila, naj najde kupca za Konzum v Sloveniji, pa ni bilo nobenega zanimanja) nedavno povedal novinarki Vanji Tekavec: »Če je potencialnih kupcev več in če so zdravi, torej če so kupci uspešna globalna podjetja, ki kupujejo priložnost za lastno širitev, lobisti niso ključni. Če pa hoče kupec priti do premoženja povsem z nelegalnimi in netransparentnimi metodami, so lobisti precejšnja pomoč. Za lobiste moramo imeti tudi lobistom primerno okolje!« Naivnost države jih redi In Slovenija je raj za naše lobiste, ki so v veliki večini dobro šolani špekulanti, ki so se svoje obrti delovanja pod mizo izučili v tajkunskih neoliberalnih orgijah nekdanje LDS, ki je lobiste in posrednike sicer hudo kaznovala za neposlušnost, če so si vzeli več, kot jim je bilo dovoljeno (znan primer vzgojne kazni je obsodba državnega sekretarja Borisa Šuštarja). NPU ali KPK nista nikdar niti slučajno upala poseči v delovanje lobistov ali jih vsaj ponižno vprašati, od kod jim tako velikanska premoženja, nepremičnine, vile, umetnine in podobna navlaka nenadoma premožnih nekdanjih prodajalcev megle po bifejih. Tudi v ozadju Cerarjeve vlade (verjetno brez vednosti predsednika vlade dr. Mira Cerarja) sta nenadoma postala lobista (s čimer sta nehote zaščitila celotno lobistično druščino) izjemno visoko postavljena v stranki SMC ekonomski svetov^ec dr. Aleksandar Kešeljevic in nekd,anji sodelavec Sove, zdaj generalni sekretar stranke Erik Kopač, ki sta tudi glavna kadrovika, s čimer je njuna poslovna in politična moč postala skoraj neomejena. Se pa menda pripravlja dr. Cerar, da bo napravil oster rez, kajti lobistično rajanje strankarskih veljakov se je povečalo, odkar se predsednik vlade na veliko ukvarja z begunci ali pa po svetu išče poslovne partnerje Sloveniji. aProblemom vlade je z burkami prilil olja še Janez Janša, ki bo odslej za vedno politik z zastaranim in nikdar dorečenim primerom korupcije v aferi Patria. Prav zastaranje sodnih zadev in namerno storjene proceduralne napake slovenskih sodišč so postale stalnica že pred dvajsetimi leti in še vedno je en.ako. V Zasavju blizu Brežic ob poti na Bizeljsko je nekoč deloval dokaj znan odvetnik, ki je na svoji lobistični javki sprejemal premožne, obdolžene hudodelstev in se z njimi dogovarjal o višini »prispevka«, da bo sodna zadeva ustrezno zastarala ali dobila v spis usodno pravno napako. Nobeni vladi ni padlo na pamet, da bi ukinjali dobro utečen prihodek z Bizeljskega, le da je imela vsaka stranka na oblasti svojega odvetnika pogajalca, javnosti še preveč znana imena! Samo medklic za sprostitev: ljubljanski klošar je za krajo ruma v samopostrežni dobil štiri nepogojne mesece zapora. Pri njem pač za oprostitev ni delovala proceduralna napaka, da je bil rum v potici in ne v steklenici! Sicer pa ima Slovenija nespornega prvaka, proceduralnega specialista med odvetniki, Marka Bošnjaka (med drugim je tudi kandidat za evropskega sodnika), ki je zaradi proceduralnih napak afero Patria proglasil za dogodek, ki se ne bi smel zgoditi, zaradi proceduralnih napak je rešil Igorja Bavčarja, Tomaža Lovšeta, Alenko m Mihaela Karnerja in celo Dragana Tošica! Medtem pa se je zgodila še velika, vendar takoj utišana usodno naivna afera, ko je ob neuspelih poizvedovanjih o prisluhih Hrvatov ob arbitražnem sporazumu parlamentarna komisija ugotovila, da v SOVI delajo tudi ljudje z dvojnim državljanstvom! Borut Pahor in Peter Porošenko, lahkotno in lahkoverno Marko Bošnjak, odvetnik rešitelj
Medij: | Nedeljski dnevnik |
Rubrika: | Ostalo |
Avtorji: | Aleksander Lucu |
Teme: | mali delničarji |
Datum: | Sre, 09. dec.. 2015 |