Vseh pet omenjenih elektrodistribucijskih podjetij je kot »strateške« država opredelila tudi v strategiji upravljanja naložb države. To pomeni, da namerava država svoj delež s sedanjih 80 povečati na sto odstotkov.

Kdaj bo operacija stekla in koliko bo stala? Na SDH pojasnjujejo: »Letos bomo izvedli postopek izbire pooblaščenega ocenjevalca vrednosti družb z namenom ugotovitve vrednosti in v skladu s strategijo upravljanja kapitalskih naložb pripravili predlog prihodnje ureditve elektrodistribucij.«

Končni časovni načrt in potek izplačila malih delničarjev naj bi, tako SDH, izdelalo ministrstvo za infrastrukturo v okviru državnega razvojnega energetskega načrta.

Gašperšičevi motovilijo

S problematiko manjšinskih delničarjev elektrodistribucij se je na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, že lani ukvarjala posebna delovna skupina. Kaj je ugotovila? Pravzaprav je pripravila le pet variant prihodnje organizacije elektrodistributerjev.

»Od petih variant le ena ne predvideva pridobitve stoodstotnega lastništva države. A pravna mnenja o tej varianti so zelo različna, poleg tega s tako varianto ne izpolnimo zavez, danih računskemu sodišču, obstanek te variante je zato vprašljiv,« pravijo pri ministru Gašperšiču. Na vprašanje, po kakšni ceni bi država izplačala male delničarje, odgovarjajo: »Vsekakor bo ministrstvo podpiralo rešitve, ki bodo z vidika izvajanja gospodarske javne službe vkorist države in njenih državljanov.«

Kdo so mali delničarji

Deleži v elektrodistribuciji in drugih energetskih družbah so se delili v tako imenovani drugi fazi slovenske certifikatske privatizacije. Pridobili so jih lahko pooblaščene investicijske družbe (pidi) in zaposleni. Vstop večjih igralcev v lastništvo teh družb je bil predvsem rezultat pričakovanj, da bo sledila nadaljnja privatizacija energetike, kar bi omogočilo večje dobičke.

Med manjšinskimi delničarji je več »zvezdnikov« slovenske privatizacije, denimo KD Matjaža Gantarja, Ampelus Holding Igorja Laha, (nekdanja) podjetja Tomaža Ročnika, DZS Bojana Petana, banke, med delničarji Elektra Ljubljana je bil tudi odvetnik Miro Senica, v lastništvu štirih distributerjev pa je še vedno udeležena družba BRK2 (prej Bomor). Taje bila do pred kratkim vlasti Jasne Mihelj Coustaury, ki sojo povezovali s Senico in Katarino Kresal. Dodajmo, da je bil Bomor z delnicami elektrodistributerjev vpleten tudi v neuspešen prevzem Večera, enako seje očitalo Senici. Taje takrat zanikal, da bi imel karkoli s tem.

Takšen bi bil račun

Glede na to, da delnice elektrodistributerjev ne kotirajo na borzi, je izhodišče knjigovodska vrednost delnice, ta se pri vseh petih družbah giblje okoli sedem evrov na delnico. Knjigovodska vrednost vseh delnic, ki bi jih od malih delničarjev radi odkupili Gašperšič & Co., znaša 200 milijonov evrov.

Seveda je težko pričakovati, dabi država manjšinske lastnike izplačevala po knjigovodski vrednosti, a odgovor na vprašanje, kakšen bi bil diskont, ostaja neznanka.

Zakaj so Gašperšiču delnice pomembnejše od cest?

Na ministrstvu za infrastrukturo v zadnjih mesecih vse glasneje rožljajo z uvedbo bencinskega centa, posebnega davka, ki bi ga plačevali vsi kupci pogonskih goriv in bi bil namenjen obnovi državnih cest. Z bencinskim (infrastrulrturnim) centom naj bi letno zbralimed 150 in 200 milijoni evrov (več o tem v članku na www.finance.si/8840092). Na vprašanje, ali se ministru Gašperšiču v času, ko govori o uvedbi bencinskega centa, nakup delnic elektrodistribucijskih podjetij zdi racionalna poraba denarja, na ministrstvu odgovarjajo: »Država je dolžna zagotavljati izvajanje več nalog, pri čemer so pričakovanja njenih državljanov in gospodarskih družb zelo različna in v celoti pogosto presegajo finančne zmožnosti držav. Dinamika izvajanja nalog ministrstva je odvisna od razpoložljivih virov, prav pa je, da se usmerjamo k strateškim ciljem. Glede na to, da državljani in gospodarstvo pričakujejo izboljšanje kakovosti cestne infrastrukture ob sredstvih, Id so na voljo, seveda intenzivno iščemo nove možnosti virov vzdrževanja infrastrukture, po drugi strani pa želimo z ureditvijo gospodarske javne službe na področju elektrodistribucij poskrbeti za skladnost z evropskimi smernicami.« Kakšne so te smernice, niso pojasnili.