Nasprotna navedba: Dejstvo je, da je bil dvostransko zavezujoč dogovor med Palomo in Eco-investom (t. i. SSA) na podlagi pogojevanja tega podpisa s strani uprave Palome podpisan od Eco-investa in tak izročen predsedujočemu skupščine, ki ga je nato izročil upravi Palome in SDH. Kljub predhodnemu zagotovilu, ki ga je dal Gosak, da bo ta dogovor podpisal, če bo Eco-investova ponudba (nasprotni predlog) izglasovana na skupščini družbe, je na skupščini družbe izpostavljal določene formalne ovire za podpis. Da sporazum po skupščini ni bil podpisan, čeprav je bilo zagotovilo uprave v zvezi s tem dano, je kriv primarno Jazbec, ker je glasoval za slabšo ponudbo. Vprašanja, ki jih je Jazbec na skupščini postavljal o sporazumu, so bila zavajajoča in nerelevantna, postavljena z očitnim namenom, da se vzpostavi dvome o pravni in ekonomski korektnosti nasprotnega predloga. Prav tako je povsem jasno, da za glasovanje na skupščini podpis kakršnega koli dogovora ne more biti pogoj in sta enostranski podpis le-tega in bančna zagotovila o denarnih sredstvih več kot dovolj za verodostojnost predloga in glede na dane zaveze Eko-investa dvomov o njegovi resnosti in ekonomski zmožnosti ni moglo biti. Navedba: Pomembno je tudi dejstvo, da je dokapitalizacijo po predlogu uprave in nadzornega sveta podprlo več kot 99 odstotkov veljavno oddanih glasov delničarjev, kar pomeni, da so enako stališče kot SDH delili tudi ostali mali delničarji. Nasprotna navedba: Treba je vedeti, in to Jazbec ve, da je skupščina najprej glasovala o boljšem nasprotnem predlogu, ki zaradi glasov SDH ni bil sprejet. Prisotni mali delničarji so bili postavljeni v brezizhodni položaj in so zato odgovorno glasovali o slabšem, vendar edinem možnem predlogu uprave in potrdili tako rešitev, ker so se zavedali, da Paloma nujno potrebuje kapital. Poleg tega je del malih delničarjev še pred glasovanjem zapustil skupščino, ne bom ugibala zakaj, kar se vidi iz javno objavljenega zapisnika. S tako navedbo Jazbec brezobzirno in primitivno manipulira z glasovalnim rezultatom in zavaja javnost. Navedba: Za SDH je, poleg najvišje vrednosti za delnico, pomembna stopnja verjetnosti zaključka postopka dokapitalizacije. Nasprotna navedba: Stopnja verjetnosti je povezana s kakovostjo finančnega jamstva in obsegom odložnih pogojev. Eco-invest je predložil izjavo banke o deponiranih namenskih sredstvih, PPRS pa samo pismo, da nekaj bo. Eco-invest ima 4 odložne pogoje, PPRS pa bistveno več. Tudi pri tem Jazbec zavestno laže. Ni povedal, kaj je narobe z bančnim dokumentom Eco-investa in ni povedal, kakšna je finančna zaveza PPRS. Navedba: Kot je znano, je Eco-invest že večkrat v preteklosti sodeloval v postopkih za nakup Palome, vendar do realizacije nakupa ni nikoli prišlo. Nasprotna navedba: Večkratno sodelovanje kaže na resnost in vztrajnost vlagatelja. Večkratna, neuspešna prodaja iste stvari pa na nesposobnost in brezciljnost prodajalca ter odsotnost jasne strategije prodaje, če ne že iskanje kupca po svoji meri. Jazbec in uprava Palome ves čas navajata, da je kupec poljski sklad Abris Capital Partners. Dejanski kupec je družba PPRS Holding s sedežem na Cipru, s kapitalom 60.000 evrov, ustanovljena je bila 6. aprila 2015 (rok za oddajo ponudb je bil 16. marec 2015) in ima 3 lastnike, vse s sedežem v drugi davčni oazi, Channel Islands. Za dva se zaradi navedbe besede Abris v imenu da sklepati, da sta povezana z Abris Capital Partners, za tretjega pa je lastništvo odprto. Ob tem, da nikoli ni bilo objavljeno, kje ima uradno sedež Abris Capital Partners, ali pa njihovi podatki iz registra družb itd. Torej, s kom je SDH podpisal zavezujoč dogovor (t. i. SSA) in to isti dan, kot je javno objavil, da bo na skupščini podprl boljšo ponudbo? In še to: odgovorne osebe ali lastniki holdinga PPRS se na skupščini sploh niso pokazali (za razliko od drugega ponudnika). Postavlja se vprašanje, kdo je odigral vlogo lastnikov ali odgovornih oseb družbe PPRS Holding na skupščini 5. januarja. Jazbec ničesar od tega ne pove, ali res ne ve ali pa se spreneveda. Oboje je enako grozljivo ob misli,, da bo ta isti Jazbec v funkciji predsednika uprave SDH še naprej vodil prodajo najprej enajstih in potem še 33 slovenskih državnih družb, med katerimi je tudi sistemska banka te države. Pri vsem tem ostane zelo resno vprašanje, ali se bo kakšen državni organ po uradni dolžnosti zganil in preveril tako očitno ekonomsko neupravičeno ravnanje z vidika korupcije in kazenske odgovornosti. Ne gre namreč prezreti, da se mora pri prodajah kapitalskih naložb upoštevati pravila EU o državnih pomočeh in zasledovati cilj maksimiranja kupnine, da ne govorimo o slovenski zakonodaji in interesih slovenske države. Upam da bodo vsaj nadzorniki SDH to Jazbečevo manipulacijo in škodljivo ravnaje zavrnili in sprožili postopke za razveljavitev škodljive odločitve s ponovnim sklicem skupščine in se ob tem tudi jasno opredelili do odgovornosti za tako ravnanje.

Nevena Tea Gorjup predstavnica 263 malih delničarjev Palome in prokuristka družbe Nevija