KONEČNIK: Seveda se bomo pogovorili, je dejal predsednik uprave Perutnine Roman Glaser, a uprava odstopiti ne namerava.

MANCEVIČ: Ne vem zakaj, kajti seveda postopek, ki se je včeraj začel, daleč ne kaže na kakršnokoli krivdo uprave, ampak seveda bo imel takšne in drugačne postopkovne faze in seveda v Sloveniji velja sigurno eno, dokler nekdo ni spoznan za kriv, seveda tudi ni kriv svojega dejanja.

KONEČNIK: Razumljivo je, da si želijo v SIJ-u, ki je Perutnino Ptuj dokapitaliziral s 40 milijoni evrov, distancirati od kriminalističnih preiskav, vendar so v morebitnih spornih poslih tudi sami sodelovali. Kot kupci. Uprava pa kot prodajalec. Namreč SIJ je pred časom kupil 46 odstotkov Perutnine Ptuj in za posamezno delnico odštel 8 evrov. Nato je SIJ preko opcijske pogodbe kupil še družbo PMP Holding v lasti članov uprave Perutnine. Glavno premoženje PMP Holdinga je okoli 5 odstotkov delnic Perutnine Ptuj in zanje naj bi SIJ preračunano odštel 13 evrov za delnico. Ter tako postal večinski lastnik Perutnine. S tem pa naj bi bili oškodovani mali delničarji, ki so za delnice dobili pet evrov manj.

MANCEVIČ: Premoženje PMP Holdinga kot še enkrat ni sestavljeno izključno iz delnic Perutnine Ptuj. Zato kakršnokoli tu mešanje ali pa izpostavljanje, da bo nekdo dobil za delnico Perutnine Ptuj več kot je ta cena določena za dokapitalizacijo zavajajoče.

KONEČNIK: Člani uprave in hkrati lastniki PMP holdinga naj bi za svoje delnice Perutnine dobili okoli štiri milijone evrov.

GOBEC: V Perutnini Ptuj pa ni bilo burno le včeraj. Tako je vse leto 2015. V začetku leta se je namreč podjetje, ki bo kmalu praznovalo 110-letnico z upnicami uspelo dogovoriti o reprogramiranju stomilijonskega posojila. Pogoj za to je bil, da se je Perutnina Ptuj, največje slovensko živilsko-predelovalno podjetje, ki zdaj po Evropi zaposluje 3600 ljudi in 500 rejcev Perutnine, letos dokapitalizira. Partner za dokapitalizacijo in nekaj več kot 45 odstotni lastnik ptujskega živilskega velikana, je tako postalo podjetje SIJ v ruski lasti. Zanj so odšteli 40 milijonov evrov. Novega lastnika je na skupščini predlagala prav uprava z Romanom Glaserjem na čelu.

GABRIJELA MILOŠIČ (novinarka): Roman Glaser, doktor veterinarskih znanosti je leta 1992 prevzel vodenje Perutnine Ptuj. Privatizacija podjetja pa se je začela na prelomu desetletja. Med lastninjenjem so se člani vodstva oziroma uprave, Glaserju ob strani ves čas stojijo kadrovska direktorica Nada Krajnc, finančnik Tone Čeh in pravnik Milan Čuš in še nekaj drugih v družbi, povezali v Holding PMP ter si pridobili zajeten delež Perutnininih delnic. Podjetje so ptujski menedžerji po zgledu Merkurja in nekaterih drugih družb skušali prevzeti leta 2008. Takrat je pet podjetij, Glaserjev Holding PMP, Merkur Bineta Kordeža, Probanka Romane Pajenk z zlato moneto, Avtotehnin Komet ter Perutninarska zadruga objavilo prevzemno namero. Šlo je za poskus menedžerskega namena s prijateljskimi družbami.

Dr. ROMAN GLASER (predsednik uprave Perutnine Ptuj): Jaz še v tem momentu še jasno stojim na dejstvu, da ne gre za klasičen prevzem menedžerja, ampak gre za seveda ponudbo nekaj družb, ki so našle seveda skupni interes pri lastniškem povezovanju.

BINE PANGRŠIČ (borzni analitik, BPH Medvešek-Pušnik): Težko bi tukaj govorili o kakršnihkoli razlikah. Jaz bi rekel, da tu nekje v procesu je menedžerski prevzem.

MILOŠIČ: Prevzem je spodletel. V letu 2008 se je začela tudi gospodarska kriza. Posojila Perutnine Ptuj so se kopičila in narasla na sto milijonov evrov. Dolg podjetja se je povečeval tudi zaradi zgrešenih naložb v Infond Holding, Center naložbe, Ptujsko klet, Mesno industrijo Zalog in Merkur. Da je zgrešenih naložb za kar 43 milijonov evrov, pa je Perutnina uprava priznala šele letos. Preiskovalci v Nacionalnem uradu naj bi Perutnino zlasti zaradi pogodb z Merkurjem začeli spremljati že pred dvema letoma. Zdaj pa naj bi preiskovali postopek dokapitalizacije in prodajo delnic Perutninine uprave Slovenski industriji jekla. Štirje člani uprave so sicer že na skupščini delničarje obvestili o obstoju opcijske pogodbe med upravo in novim večinskim lastnikom.

MILAN ČUŠ (član uprave Perutnine Ptuj): Pri preučitvi vse zakonodaje, tako zakona o trgu finančnih instrumentov, zakona o prevzemih in tako naprej, smo bili enotnega mnenja, da nismo storili ničesar napačnega.

RAJKO STANKOVIČ (predsednik društva malih delničarjev): Po naših informacijah so obljubili po sto evrov na delnico in tako bodo menedžerji na čelu z doktorjem Glaserjem bogatejši za približno tri milijone evrov.

IMILOŠIČ: Opcijsko pogodbo so pripravili in deponirali v odvetniški hiši Rojs, Pelhan, Prelesnik in partnerji. In tudi njih so včeraj obiskali kriminalisti

GOBEC: Pozdravljeni. Doktor Bogomir Kovač, profesor ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, dober večer. Dajte, pomagajte nam razumeti SIJ, večinski lastnik Perutnine Ptuj poziva upravo k odstopu. Razlogi, kaj je zadaj?

Dr. BOGOMIR KOVAČ (ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani): No, to je morda celo del igre, v katero sta se obe dve družbi zapletli, ob tej kriminalistični preiskavi, ki je zdaj tukaj nastala zagotovo ni mogoče reči, da je SIJ, ki je seveda sodeloval in je konec koncev ta, ki kupuje, naj bi bil seznanjen z vsemi elementi pogodbe. Če danes poziva upravo k odstopu, je to morda bolj zaradi tega, ker glede na to, da nima seveda korporativnih mehanizmov, on namreč trenutno kupuje pa nima svojih predstavnikov v nadzornem svetu, želi nekako izvajati nek zunanji pritisk. Če bi se dejansko kasneje dejansko potem to zgodilo, da bi SIJ seveda skušal izkoristiti potem svojo korporativno moč in to upravo seveda odsloviti, zato da bi potem lažje mimo nje upravljal, pa bi bilo to seveda neko tveganje, s katero se tudi ta uprava z gospodom Glaserjem in seveda na nek način podala v ta posel.

GOBEC: Kriminalisti preiskujejo gospodarski kriminal, iskali so dokumentacijo s tem povezano, po vašem, kot ekonomist, kaj v tem poslu dokapitalizacije, če rečem v narekovajih, smrdi?

KOVAČ: V tem poslu, če prav moramo se zavedati, tukaj so igralci, ki so pravno in finančno zelo premeteni. Gospod Glaser je nedvomno eden najbistrejših pa hkrati tudi najsposobnejših in tudi premetenih menedžerjev v slovenskem prostoru, tako da mislim, da na tako enostavne stvari preprosto niso padli.

GOBEC: Tudi Rusi niso od muh, pravijo opazovalci.

KOVAČ: Ne. Tako da tukaj gre v bistvu za dve stvari. Na eni strani nesporno bodo obe dve strani pazili, da sta prodajali po enaki ceni, zato da ni prišlo do oškodovanja, se pa moramo zavedati, da je druga družba Holding, ločena družba, njeno vrednotenje in njeno poplačilo pa je lahko seveda krinka, zaradi katere je bil tako SIJ izbran med različnimi ponudniki in kjer so lahko seveda tudi menedžerji zaradi tega izvora poplačani. Vendar na nek posreden način in mislim, da če bo ta operacija na koncu potem dobila nek epilog in potem dokaz, da se je temu resnično zgodilo, da je šlo za neko obliko takega ali drugačnega finančnega podkupovanja, potem bo to seveda zelo dolgotrajen proces v sodnih dvoranah, kjer se bo s finančnimi revizijami skušalo seveda to še dodatno pokazati.

GOBEC: Je pa to, kar govorimo o holdingu, pravite, da te delnice ni za primerjati te cene, zato ne bova kaj veliko temu posvetila. Neke vrste menedžerski prevzem, ta holding …

KOVAČ: To je bila prvotna ideja, te ideje se niso sfižile samo tukaj, hkrati se je seveda perutnina tudi s tem holdingom in tudi kot sama družba zapletala v vrsto špekulativnih finančnih poslov v preteklosti, tako da je to na eni strani podjetje, ki je nesporno v zelo dobri kondiciji in to je seveda prednost tega podjetja in na drugi strani seveda je bilo visoko zadolženost, zaradi tega je prišlo seveda pod primež bank in banke so zahtevale seveda tisto, kar je običajno, da predno seveda one prevzamejo, da jim dajo še to možnost, da poiščejo znotraj podjetja dokapitalizacijo in lastno finančno poslovno rešitev, gospod Glaser je s svojo ekipo to seveda opravil. Če je našel seveda zdaj SIJ, ki je s svojim dosedanjim poslovnim delovanjem pa tudi zaradi tega, ker se ne postavlja kot holding, se je znašel v tej vlogi, je to seveda ena izmed čudaških potez, ampak na drugi strani seveda formalno-pravno ne moremo ničesar temu očitati, to je lahko čisto navadna in seveda tudi običajna poslovna poteza.

GOBEC: Ampak doktor Kovač, industrija jekla in kupuje živilsko-predelovalno …

KOVAČ: Imeli bomo morda železne piščance in jeklene recimo hrenovke, ampak kot rečeno, v poslovnem smislu, če recimo nekdo oceni, da je to podjetje, ki je v danem trenutku ugodno, če seveda oni ocenijo, da so v Sloveniji poslovno uspeli, če na drugi strani recimo druga stran nekako vidi, da je SIJ vendarle slovensko podjetje, kljub temu, da je v tuji lasti, ki ima neko tradicijo in če iz tega posla seveda vsi vidijo, da so nekako napredovali, mislim da je šlo pri Perutnini predvsem za dvoje ciljev, na eni strani, da dobijo lastnika, ki ga bodo sami izbrali, in na drugi strani, da se seveda ta uprava skozi PMP poplača in najbrž bo, vsaj kar zadeva gospoda predsednika uprave, bo seveda najbrž končal v pokoj v nadaljevanju, ostali pa tako ali drugače seveda za svoje delovanje dobili poplačilo in to je lahko sestavni del potem tudi celotnega posla in celotne finančne situacije. Ali je sporna ali ne, pa je seveda tako na prvo žogo seveda zelo težko reči, ampak to lahko pokaže seveda samo natančnejša finančna in pa pravna revizija.

GOBEC: Dobro, mi bomo počakali seveda epilog, ali bomo dobili jeklene piščance, doktor Kovač, hvala lepa za obisk Odmevov.