RTVslo.si, 14.02.2015

"Kako drugače pa naj deluje banka, ki nosi ime Slovenija?" je bil eden izmed odzivov v slovenski tvitosferi na domnevne nepravilnosti Banke Slovenije pri ukrepih za sanacijo bank konec leta 2013 in lani.

65186940 tvitopis-14022015_showBanka Slovenije naj bi v Banki Celje namenoma izbrisala vse podrejene obveznice, čeprav to sploh ni bilo potrebno. Da je bančna luknja večja, kot je bila v resnici, je sporočila tudi pri drugih bankah, je zapisal kolumnist Financ Tadej Kotnik.

Ta je v kolumni z naslovom Banka Slovenije, laži in potvarjanja zapisal, da mu je njegov vir iz osrednjega bančnega regulatorja zaupal, da se na vse krplje in pretege trudijo, da bi odločbe o izbrisu podrejenih obveznic v Banki Celje in tudi drugih bankah ostale skrite pred javnostjo.

Iz te naj bi bilo namreč razvidno, da se je kapital Banke Celje po izbrisu dvignil na 40 milijonov evrov, kar je precej nad ničlo, do kolikor bi bilo pravzaprav treba izbrisati, podrejene obveznice pa zato le delno odpisati ali jih spremeniti v delnice banke.

Preberite več:

Večer, 14.02.2015

Slovenija ima_najvišje_diskonte_2_Slovenija ima najvišje diskonte (2) Večer, 6. 2. 2015 Večer je objavil primerjalne podatke bruseljskega inštituta Bruegel, po katerih je Slovenija dala slabi banki največji, 71-odstotni diskont (popust) od 15 slabih bank v 13 državah. Omeniti velja, da so diskonte zahtevale slabe banke, ki so pretežno v zasebnih rokah. Tiste, ki so v državnih (kot slovenska), so prenašale slabe terjatve po knjigovodskih cenah, brez diskontov, ali prenosov sploh ni bilo, izjema je bila le nizozemska slaba banka s 37- odstotnim diskontom, ki pa ga je delničarjem banka že vrnila. Evropske države se zavedajo izrednega pomena domačih vlagateljev, vzajemnih skladov in kapitalskega trga (borze) - spomnimo se samo, kako sta nemška in francoska vlada zaščitili interese lastnikov svojih bank v primeru grškega dolga.

Preberite več:

Več prispevkov