Pomembno poročilo »Pension Savings: The Real Return - 2019 Edition«, ki ga je v tem tednu objavila Evropska federacija investitorjev in uporabnikov finančnih storitev (Better Finance), je dejansko edini dokument, ki državljanom EU nudi objektiven vpogled v resnične - neto(!) -rezultate in stroške dolgoročnih in pokojninskih varčevanj v Evropi, ki veljajo za temelj evropskega pokojninskega sistema. Poročilo je ugledna evropska institucija pripravila že sedmo leto zapovrstjo in je tokrat še obsežnejše, saj vključuje kar 17 pokojninskih sistemov ter 87 % prebivalstva EU.

Sredi oktobra se izteče skrajni rok do katerega lahko delničarji družbe KD Group, d.d., podajo zahtevo za prevzem njihovih delnic proti plačilu denarne odpravnine v višini 86,67 € za posamezno delnico. Ob tem v VZMD opozarjajo, da omenjena možnost predstavlja odlično priložnost, da precejšnja denarna sredstva prejeme tudi več kot polovica delničarjev družbe, ki so ostali na ukinjenih registrskih računih pri KDD, zaradi česar so bile njihove delnice prenesene na namenski račun za prenos na državno Kapitalsko družbo (KAD). Na odvetniški fiduciarni račun programa »Delniška OPORA« pri VZMD je doslej svoje delnice preneslo preko 1.700 delničarjev, s skupno preko 8.000 delnicami KD Group.

Medtem ko dva večja razlaščena vlagatelja v slovenske banke že preštevata dosojeno odškodnino (celotno glavnico in pripadajoče obresti), bodo poslanci na današnji 11. seji Državnega zbora RS v drugem branju obravnavali Vladni predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). V VZMD - kjer neuspešne »poizkuse« reševanja problematike izbrisanih vlagateljev že vrsto let vztrajno in aktivno spremljajo (VIDEO s polemične seje Odbora za finance v prejšnjem tednu) - pričakujejo, da bo tudi ob tokratni obravnavi prišlo do burnih razprav, saj kljub številnim amandmajem predlog ZPSVIKOB še vedno ne ponuja realne in izvedljive rešitve, povrh vsega pa male vlagatelje postavlja v izrecno neenakopraven položaj z večjimi vlagatelji, zaradi česar bo zakon bržčas naletel na veto v Državnem svetu RS. Slednji je namreč pripravil svoj predlog zakona (VIDEO), ki je - za razliko od Vladnega predloga - pripravljen ob tvornem sodelovanju z vso zainteresirano strokovno javnostjo.

Te dni minevajo tri leta od vzpostavitve programa »Delniška OPORA« pri VZMD (VIDEO z novinarske konference ob vzpostavitvi), kamor se je doslej vključilo že preko 5.500 malih delničarjev. V tem času je program - primarno zamišljen kot najracionalnejša rešitev za takratnih cca. 220.000 delničarjev z delnicami na ukinjenih registrskih računih pri KDD - pomembno presegel prvotne okvire ter se razvil v učinkovito platformo za skupni nastop manjšinskih delničarjev - tudi tistih s trgovalnimi računi!

V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine manjšinskim delničarjem, ki jih je iz Adrie Airways leta 2016 - po sramotni prodaji večinskega državnega deleža - popolnoma brezobzirno iztisnil nemški prevzemnik, je VZMD na Okrožno sodišče v Kranju ta teden podal še Izjavo o mnenju Poravnalnega odbora. Poravnalni odbor v sestavi prof. dr. Aleš Berk Skok (predsednik), prof. dr. Saša Prelič in mag. Tadeja Rupnik, je namreč konec januarja 2019 podal mnenje, da je izplačana denarna odpravnina v višini 0,15 € na delnico primerna oziroma ustrezna, čemur je – navkljub očitnim dejstvom, utemeljenim stališčem in opozorilom VZMD – sledil tudi okrožni sodnik svetnik Janko Bilban.

Vlada RS bo na današnji seji predvidoma obravnavala predloge davčnih sprememb, med drugim tudi Zakona o dohodnini (ZDoh-2V). Iz VZMD so že v začetku avgusta na Ministrstvo za finance RS naslovili Pripombe k ZDoh-2V ter ob tem izpostavili 4 poglavitne teme z vidika malih delničarjev in individualnih vlagateljev. Tako v VZMD odločno nasprotujejo zmanjševanju priznanih (normiranih) stroškov imetništva in trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so – nasprotno – žal vse višji. Z novelo ZDoh-2V je namreč predlagana sprememba ureditve v zvezi s stroški pridobitve in odsvojitve kapitala, ki zavezancu zmanjšujejo davčno osnovo iz naslova dobička iz kapitala. Sedaj veljavna ureditev priznava stroške v višini 1 % od nabavne vrednosti kapitala in 1 % od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, predlagana ureditev pa bi priznavala stroške zgolj v višini 2 % kapitalskega dobička (razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi).

Minuli teden so poslanci na 13. seji Odbora za finance, po polemični razpravi in množici amandmajev, še v drugem branju podprli vladni predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Dogajanje je pozorno spremljala tudi ekipa VZMD.tv, ki je pripravila VIDEO REPORTAŽO.

V Državnem zboru RS bo danes potekala seja Odbora za finance, kjer bodo poslanci ponovno obravnavali predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificirnih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Na sejo je vabljen tudi VZMD, ki je včeraj na Državni zbor in Vlado naslovil svoj predlog za takojšnjo ureditev položaja razlaščenih vlagateljev v slovenske banke, tudi v luči nedavne pravnomočne sodbe Višjega sodišča v Celju. S slednjo je sodišče pravnomočno priznalo pravico do povrnitve vplačanega nominalnega zneska obveznic z zamudnimi obrestmi.

Po intenzivnem avgustovskem dogajanju, s preko 50 skupščinami, ki jih v okviru programa »Delniška OPORA« aktivno spremljajo v VZMD, ter tisočerih klicih in dopisih ob dokončnem ukinjanju registrskih računov pri KDD oz. prenosu delnic preko 65.000 vlagateljev na zbirni račun za prenos na državo, so se številne aktivnosti Združenja nadaljevale tudi v prvem tednu septembra.

V VZMD se ne zanašajo na možnost skorajšnjega sprejetja zakona, ki bi omogočil plačilo ustrezne odškodnine izbrisanim/razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic šestih slovenskih bank, zato so s strokovnimi sodelavci uspešno izvedli še eno v nizu pomembnih dejanj, usmerjenih v poplačilo oškodovanj, ki so jih utrpeli izbrisani vlagatelji. Gre za vložitev premoženjsko-pravnih zahtevkov, pripravljenih v sodelovanju s kvalificiranim pooblaščencem, odvetnikom mag. Alešem Kalužo, ki je premoženjsko-pravni zahtevek vložil neposredno pri Specializiranem državnem tožilstvom (SDT), slednje pa je vložitev premoženjsko-pravnih zahtevkov sprejelo.

Na isti državni organ je bila vložena tudi kazenska ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zoper nekdanje člane Sveta Banke Slovenije. Kazenska ovadba je javno objavljena in v celoti dostopna na sledeči spletni povezavi: www.portalplus.si/3255/ekskluzivno-kazenske-ovadbe-zoper-vrh-slovenskih-bankirjev.

Vložitev premoženjsko-pravnega zahtevka ima pomembno vlogo za kasnejši nabor pravnih možnosti razlaščenih vlagateljev. Če bo namreč kazensko sodišče obsojencem naložilo povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem članov Sveta Banke Slovenije, bo to lahko storilo le v dobro tistih razlaščenih vlagateljev, ki so premoženjsko-pravni zahtevek pravočasno vložili. Z vložitvijo takšnega zahtevka pa razlaščeni vlagatelj oziroma njegov pooblaščenec pridobi tudi vrsto drugih pravic, kot npr. podajanje predlogov sodišču glede izvajanja dokazov, možnost postavljanja vprašanj pričam, možnost prevzema pregona itd.

Preko VZMD in izbranega odvetnika je bilo doslej na SDT vloženih kar 88 premoženjsko-pravnih zahtevkov, kar potrjuje, da je med razlaščenimi vlagatelji še ogromno volje in interesa za odpravo krivic, ki so jim bile povzročene pred šestimi leti. Tako so v VZMD prepričani, da množičnost odziva – tudi na njihovo tokratno pobudo – med drugim pošilja jasno sporočilo zakonodajalcem, ki še vedno niso sprejeli ustreznega zakona, navkljub izrecnim uradnim zahtevam Ustavnega sodišča RS iz leta 2016. Zato strokovni sodelavci VZMD pričakujejo, da bo NPU razširil svoje aktivnosti tudi na katero izmed drugih »domačih« bank (Abanka, NKBM itn.), katerih vlagatelji so bili prav tako oškodovani z odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih. Takrat bodo z naborom strokovnjakov različnih strok podrobno preučili tudi možnosti vlaganja premoženjsko-pravnih zahtevkov vlagateljev drugih bank, in ne zgolj razlaščenih vlagateljev v NLB.

V VZMD si že vrsto let prizadevajo za odpravo krivic, ki so bile vlagateljem v domače banke povzročene s - zdaj tudi uradno neupravičeno - prisilno razlastitvijo. Njihova prizadevanja so bila v tem času številna in raznovrstna ter so vselej tudi javno objavljena. Vsa stremijo k istemu cilju: odpravi nezaslišanih krivic in oškodovanj domačih vlagateljev ter vzpostavitvi stabilnega in zaupanja vrednega investicijskega okolja in klime v Republiki Sloveniji, z multiplikativnimi pozitivnimi učinki za skupnost in vse državljane.