Po intenzivnem avgustovskem dogajanju, s preko 50 skupščinami, ki jih v okviru programa »Delniška OPORA« aktivno spremljajo v VZMD, ter tisočerih klicih in dopisih ob dokončnem ukinjanju registrskih računov pri KDD oz. prenosu delnic preko 65.000 vlagateljev na zbirni račun za prenos na državo, so se številne aktivnosti Združenja nadaljevale tudi v prvem tednu septembra.

V VZMD se ne zanašajo na možnost skorajšnjega sprejetja zakona, ki bi omogočil plačilo ustrezne odškodnine izbrisanim/razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic šestih slovenskih bank, zato so s strokovnimi sodelavci uspešno izvedli še eno v nizu pomembnih dejanj, usmerjenih v poplačilo oškodovanj, ki so jih utrpeli izbrisani vlagatelji. Gre za vložitev premoženjsko-pravnih zahtevkov, pripravljenih v sodelovanju s kvalificiranim pooblaščencem, odvetnikom mag. Alešem Kalužo, ki je premoženjsko-pravni zahtevek vložil neposredno pri Specializiranem državnem tožilstvom (SDT), slednje pa je vložitev premoženjsko-pravnih zahtevkov sprejelo.

Na isti državni organ je bila vložena tudi kazenska ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zoper nekdanje člane Sveta Banke Slovenije. Kazenska ovadba je javno objavljena in v celoti dostopna na sledeči spletni povezavi: www.portalplus.si/3255/ekskluzivno-kazenske-ovadbe-zoper-vrh-slovenskih-bankirjev.

Vložitev premoženjsko-pravnega zahtevka ima pomembno vlogo za kasnejši nabor pravnih možnosti razlaščenih vlagateljev. Če bo namreč kazensko sodišče obsojencem naložilo povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem članov Sveta Banke Slovenije, bo to lahko storilo le v dobro tistih razlaščenih vlagateljev, ki so premoženjsko-pravni zahtevek pravočasno vložili. Z vložitvijo takšnega zahtevka pa razlaščeni vlagatelj oziroma njegov pooblaščenec pridobi tudi vrsto drugih pravic, kot npr. podajanje predlogov sodišču glede izvajanja dokazov, možnost postavljanja vprašanj pričam, možnost prevzema pregona itd.

Preko VZMD in izbranega odvetnika je bilo doslej na SDT vloženih kar 88 premoženjsko-pravnih zahtevkov, kar potrjuje, da je med razlaščenimi vlagatelji še ogromno volje in interesa za odpravo krivic, ki so jim bile povzročene pred šestimi leti. Tako so v VZMD prepričani, da množičnost odziva – tudi na njihovo tokratno pobudo – med drugim pošilja jasno sporočilo zakonodajalcem, ki še vedno niso sprejeli ustreznega zakona, navkljub izrecnim uradnim zahtevam Ustavnega sodišča RS iz leta 2016. Zato strokovni sodelavci VZMD pričakujejo, da bo NPU razširil svoje aktivnosti tudi na katero izmed drugih »domačih« bank (Abanka, NKBM itn.), katerih vlagatelji so bili prav tako oškodovani z odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih. Takrat bodo z naborom strokovnjakov različnih strok podrobno preučili tudi možnosti vlaganja premoženjsko-pravnih zahtevkov vlagateljev drugih bank, in ne zgolj razlaščenih vlagateljev v NLB.

V VZMD si že vrsto let prizadevajo za odpravo krivic, ki so bile vlagateljem v domače banke povzročene s - zdaj tudi uradno neupravičeno - prisilno razlastitvijo. Njihova prizadevanja so bila v tem času številna in raznovrstna ter so vselej tudi javno objavljena. Vsa stremijo k istemu cilju: odpravi nezaslišanih krivic in oškodovanj domačih vlagateljev ter vzpostavitvi stabilnega in zaupanja vrednega investicijskega okolja in klime v Republiki Sloveniji, z multiplikativnimi pozitivnimi učinki za skupnost in vse državljane.

V želji po celoviti informiranosti vseh, ki jih problematika zadeva, v VZMD izpostavljajo naslednje:

1. Obžalujemo, da je že Državni zbor RS pri sprejemanju novele  Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1B) izbral takšno dikcijo glede pravic malih delničarjev, ki je dvoumna in pušča manevrski prostor - tako za nenamerne napake, kot za tiste, ki jim ni v interesu celovita informiranost malih delničarjev, za kar si v VZMD zavzeto prizadevamo vse od leta 2005. Državni zbor je namreč uzakonil besedilo, ki določa, da mora oseba, ki prevzame vrednostne papirje s skupnega namenskega računa za KAD, sprejeti vrednostne papirje brez donosov ali izplačil zanje. Zakon bi bil brez te določbe veliko bolj jasen in nedvoumen.
2. Opozarjamo, da ZNVP-1B sicer vsebuje tudi izrecno določbo, da v primeru, ko KDD prejme nadomestilo za vrednostne papirje, upravičenci lahko zahtevajo izplačilo takega nadomestila do 31. 12. 2021.
3. Postopek, kako in kdaj pridobiti denarno nadomestilo, pa v zakonu ponovno ni določen, niti niso opredeljeni stroški, ki jih mora iztisnjeni mali delničar v takem primeru nositi. Zakon namreč določa zgolj, da se izplačilo opravi brezobrestno in zmanjšano za morebitne stroške. Kako visoki so lahko ti stroški, zakon žal tudi tokrat ne določa.

Na dlani so tako sledeči zaključki:

1. Za čim prejšnji prejem nakazil oz. odpravnin pod jasnimi in preglednimi pogoji je bil potreben prenos delnic z bivšega-ukinjenega registrskega računa na plačljivi trgovalni račun pri finančnem posredniku (bodisi individualno bodisi preko sheme za skupno prodajo oz. programa »Delniška OPORA« pri VZMD).
2. Naknadno plačilo denarne odpravnine je mogoče še do 31.12.2021, vendar v postopkih in pod pogoji, katerih stroškovni vidik, čas trajanja in druge okoliščine ter postavke postopka izplačevanja žal ostajajo nejasni oz. spremenljivi.

Ker so v VZMD - skladno s svojim poslanstvom - prvenstveno zavezani prizadevanjem v interesu malih delničarjev ter njihovemu zadovoljstvu, vabijo vse delničarje:

• ki so bili imetniki delnic v družbah, kjer je prišlo do iztisnitve malih delničarjev,
• ki so v mesecu avgustu pristopili k programu »Delniška OPORA« in
• ki menijo, da so to storili zaradi tega, ker so zmotno mislili, da bo celotna denarna odpravnina iz naslova iztisnitev zanje po 1. 9. 2019 nepovratno izgubljena,

da se neposredno obrnejo na sodelavce programa »Delniška OPORA« pri VZMD, in sicer z dopisom na e-naslov delnice@vzmd.si, da skupaj poiščejo ustrezno rešitev.

Na Bledu se je danes pričel tradicionalni Strateški forum Bled (BSF), ki letos poteka pod naslovom »(RE)SOURCES OF (IN)STABILITY«. Eden najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov v Sloveniji in regiji poteka v znamenju premoščanja razlik, ko se stališča in pogledi razlikujejo. Na dvodnevnem forumu se bo zvrstilo več kot 30 okroglih miz, predavanj in drugih dogodkov, ki se jih skupno udeležuje preko 1.300 uglednih gostov, predstavnikov politike, diplomacije, gospodarstva in nevladnih organizacij iz 60 držav.

Danes do 11. ure se je zvrstilo 5 skupščin in sicer družb Stol, d.d., Induplati, d.d., M1, d.d., Intara, d.d. in Center cvetličarna, d.d., kjer je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, poleg Združenja zastopal tudi delničarje vključene v program »Delniška OPORA« pri VZMD. Na vseh omenjenih skupščinah je predlagal, da se bilančni dobiček v obliki dividend razdeli med delničarje, z izjemo družbe M1, kjer je bilančni dobiček žal prenizek, da bi ga bilo racionalno razdeliti med 12.231 delničarjev. V vseh navedenih primerih je VZMD napovedal izpodbijanje sprejetih sklepov o nedelitvi bilančnega dobička, kar je sicer tudi zakonska zahteva.

V tem času na skupščini Certa Holding, d.d. VZMD in »Delniško OPORO« zastopa predstavnica sekcije ga. Marta Deisinger, medtem ko se mag. Kristjan Verbič trenutno udeležuje še skupščine Perutnine Ptuj, d.d., kjer so napovedali iztisnitev malih delničarjev iz družbe, VZMD pa je podal nasprotni predlog za delitev celotnega dobička. 2.631 delničarjev Perutnine Ptuj ima svoje delnice še vedno na ukinjenih registrskih računih, iz katerih lahko le še dva dni svoje vrednostne papirje prenesejo k shemi »Delniška OPORA« in si tako pod ugodnimi pogoji zagotovijo dividende in odpravnino v skupni višini 611.847,92€. Tudi na skupščini Perutnine Ptuj bo VZMD – v primeru nedelitve 8.404.090,77€ bilančnega dobička oziroma nesprejetja njihovega nasprotnega predloga – napovedal izpodbijanje takšnega sklepa, saj so v VZMD prepričani, da je preostalih 3.919 upravičenih do dobička ustvarjenega v preteklem obdobju.

Preko 65.000 Slovencev ima le še ta teden možnost, da reši svoje delnice na ukinjenih registrskih oz. prehodnih računih pri KDD (pod obstoječimi, znanimi pogoji), saj bodo s septembrom prenesene v dobro skupnega namenskega računa za prenos na državo oz. Kapitalsko družbo, d.d. (KAD). Gre večinoma za državljane in njihove dediče (ti glede na katastrofalne ustaljene prakse v zapuščinskih postopkih praviloma sploh ne vedo za imetništva pokojnikov), ki so svoje delnice pridobili še v času lastninjenja (certifikatov) in v večini primerov niti ne vedo, da jim bo Republika Slovenija njihovo premoženje oz. lastništvo vrednostnih papirjev »podržavila«, na podlagi junija sprejete novele Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1B)!

Poleg izgube delnic, v skupni vrednosti preko 20 milijonov €, tem imetnikom vrednostnih papirjev grozi tudi izguba natečenih dividend za zadnja tri leta, denarnih odpravnin in morebitnih drugih upravičenj. V VZMD jih zato še zadnjič vabijo, naj še pravočasno - pod dosedanjimi, znanimi pogoji - prenesejo svoje delnice k programu »Delniška OPORA« (VIDEO). Slednji se je doslej pridružilo že preko 5.000 malih delničarjev iz velike večine slovenskih delniških družb, saj za njih predstavlja praktično edino racionalno rešitev, da si zagotovijo izplačila dividend, odpravnin, kupnin ipd. Številni delničarji namreč svojih delnic vse do danes niso prenesli na trgovalne račune ali jih prodali zaradi visokih borzno-posredniških stroškov. »Delniška OPORA« ponuja alternativo in najracionalnejšo rešitev za donos in naslova teh delnic ter zagotavlja tudi ustrezno podlago za zastopanje pri pogajanjih in vseh drugih postopkih zaščite pravic in interesov iz naslova lastništva delnic (VIDEO).

V VZMD še opozarjajo na neokusno zavajanje predstavnikov Vlade RS - ki jih v včerajšnjem sporočilu povzema STA, danes pa številni slovenski mediji - da na podržavljenih registrskih računih »skupna vrednost vpisanih delnic večinoma ne presega 50 €«. Očitna resnica je namreč, da je povprečna vrednost na posameznem ukinjenem računu kar 385 €, torej 7,7 krat višja! Pri tem izpostavljajo, da je potrebno prišteti tudi že natečene dividende za zadnja tri leta, denarne odpravnine in druga upravičenja. Tako samo v primeru družbe KRKA približno 500 delničarjem z ukinjenimi registrskimi računi iz naslova dividend pripada preko 455.000 €, v primeru Petrola blizu 1.000 takšnim delničarjem 523.000 €, v primeru Cinkarne Celje nekaj čez 30 delničarjev nikdar ne bo videlo svojih 34.000 € dividend, niti dodatnih 100.000 €, ki bi jih lahko prejeli kot kupnino (torej povprečno cca. 3.450 € za posameznega delničarja). Prav tako dobrih 500 nekdanjih delničarjev Gorenja ne bo prejelo preko 340.000 € denarne odpravnine, ki jim po iztisnitvi pripada …

Tudi zato so v VZMD prepričani, da bi morali oblastniki, ki so takšne rešitve z novelo ZNVP-1B predlagali in sprejeli, poskrbeti vsaj za neposredno seznanitev vseh prizadetih o obsegu njihovih sredstev, ki ji bodo po dekretu »prisilno« prispevali državi, ter možnostih, da vendarle svojo lastnino pred razlastitvijo in izbrisom prevzamejo. Ob tem v VZMD izpostavljajo, da so si v preteklih letih vztrajno in s konstruktivnimi predlogi na vseh ravneh prizadevali, da ne bi prišlo do ukinitve registrskih računov, da bi se omejilo stroške imetništva vrednostnih papirjev (VIDEO) ter borzno-posredniških družb in bank (VIDEO) ter da ne bi prišlo do še enega podržavljenja oz. množičnih izbrisov in razlastitev, ki so postale osrednja značilnost slovenskega kapitalskega trga in bržčas njegovega skorajšnjega konca – 30 let po ambiciozni vzpostavitvi Ljubljanske borze!?!

Delničarji, ki imajo svoje delnice še vedno na prehodnih oz. ukinjenih registrskih računih pri KDD, lahko k »Delniški OPORI« pristopijo z enostavno izpolnitvijo PRISTOPNE IZJAVE in NALOGA ZA PRENOS. Pristopno izjavo delničarji pošljejo na VZMD (Hrenova 13, 1000 Ljubljana), nalog za prenos pa na KDD - Centralna klirinško depotna družba, d.d. (Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana), pri čemer utegne KDD zahtevati dodatna dokazila o istovetnosti. Prenos delnic naj opravijo še pred koncem avgusta, saj bodo - glede na dne 18. 6. 2019 sprejeto novelo ZNVP-1B - njihove delnice s septembrom prenesene v dobro skupnega namenskega računa za prenos na državo oz. KAD.

Za vsakršne dodatne informacije so sodelavci »Delniške OPORE« delničarjem na voljo vsak delovnik med 9:00 in 17:00 na telefonskih številkah 01 25 11 420 ali 031 770 771 in e-naslovu delnice@vzmd.si.

V VZMD z navdušenjem pozdravljajo pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Celju, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek, skupaj z obrestmi. Po prepričanju strokovnih sodelavcev in odvetnikov, ki jih je angažiral VZMD v številnih postopkih zaščite pravic in interesov razlaščenih imetnikov (Pobudah za presojo ustavnosti, Odškodninskih tožbah zoper Banko Slovenije in poslovne banke, tožbah pred Upravnim sodiščem, Premoženjsko pravnih zahtevkih ...), je zadevna sodba edina logična pravna posledica dejstva, da so bili na eni strani vlagatelji, ki so svoje prihranke zaupali banki - pri čemer so bili sami brez kakršnega koli vpliva na poslovanje banke, nadziranje banke ali reguliranje banke - s povsem zanemarljivim obsegom informacij v primerjavi z drugo stranjo. Na drugi strani so namreč bile poslovne banke, ki so vlagatelje vabile, naj jim zaupajo svoj denar, poleg njih pa Banka Slovenije, ki je vlagateljem zagotavljala, da poslovne banke nadzira in da je finančni sistem v Sloveniji vseskozi trden, ter seveda sama Republika Slovenija, ki je preko svoje lastniške vloge nastavljala vse vodilne kadre v bankah, ki jih je obvladovala država oz. njeni upravljavci (v prvi vrsti Vlada RS).

V takšnih okoliščinah so bili malim vlagateljem vzeti njihovi prihranki, vloženi v bančne obveznice. Zato je jasno, da jim druga stran (poslovne banke, centralna banka in država) storila krivico oz. jim zamolčala odločilne okoliščine - bodisi v fazi, ko jim je izvabljala njihove prihranke, bodisi pri razpolaganju s temi sredstvi, bodisi nazadnje, pri odvzemu teh sredstev. Mali vlagatelji pač ne morejo biti sami krivi oz. odgovorni, če je druga stran, ki je imela vse vzvode v svojih rokah, sprejemala za banke in za vlagatelje škodljive odločitve, ki jih je pred vlagatelji vseskozi prikrivala in jih skuša prikrivati še danes, sklicujoč se na nedotakljivost oz. imuniteto.

»Pravnomočna sodba, ki jo je seveda treba spoštovati, v skrajno nenavadno luč meče ravnanje nekaterih drugih sodišč, ki so - še vedno in že vrsto let čakajoča »Godotov« zakon o postopku sodnega varstva razlaščenih vlagateljev - na dno predalov zložila tožbe še tisočerih manjših vlagateljev, kot sta bila dva uspešna tožnika. Tudi večina preostalih tožb namreč ne temelji zgolj na okoliščini izbrisa, temveč na vseh drugih spornih ravnanjih poslovnih bank in Banke Slovenije. Tako se med drugim vse bolj zastavlja vprašanje, kdo bo nosil odgovornost za vse večje stroške, povezane z izjemnim zavlačevanjem in prekoračitvami vseh rokov (tudi tistega, ki ga je določilo Ustavno sodišče RS), pri izrecnem in očitnem o(ne)mogočanju uveljavljanja pravic razlaščenih vlagateljev v slovenske banke – izteka se namreč že šesto leto od uradno protiustavnih razlastitev,« je odločitev Višjega sodišča v Celju pospremil Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ter pri tem dodal:

»Še posebej nas veseli obrestni del sodbe (upravičenost do zamudnih obresti od dneva vplačila!), ki v skrajno nenavadno luč meče tudi ravnanje Ministrstva za finance, ki s svojimi predlogi po skoraj šestih letih krivic razlaščene vlagatelje skuša prikrajšati za kakršnekoli obresti z določili zakona, naj bi bile odškodnine "obrestovane" po ničelni obrestni meri Evropske centralne banke!«

Včeraj je VZMD objavil prenovljene Splošne pogoje za izvedbo zbirnih prodaj, nakupov in drugo zastopanje interesov malih delničarjev prek programa »Delniška OPORA« pri VZMD (VIDEO) in pripadajočo Razpredelnico nadomestil, pri čemer je oboje stopilo v veljavo z današnjim dnem. Gre za spremembe in dopolnitve, s katerimi so se v VZMD primorani prilagajati nenehnim spremembam zakonodaje ter posledičnih praks in razmer na trgu.

Ob včerajšnji novici, da je Agencija za varstvo konkurence (AVK) dovolila združitev časopisnih hiš Dnevnik in Večer, je na sedežu Dnevnika potekala tudi letna skupščina družbe. Prisotnega je bilo 93,58 % kapitala z glasovalno pravico, med drugim tudi VZMD, ki je ob iztsinitivi malih delničarjev iz ČZP Večer, d.d., leta 2016, dosegel dobrih 25 % dodatne denarne odpravnine.

Po uspešnem prevzemu s strani ukrajinske družbe MHP (preko ciprske družbe HEMIAK INVESTMENTS) je Uprava družbe Perutnina Ptuj, d.d., danes objavila sklic skupščine, s predlogom za iztisnitev oz. razlastitev preostalih 3.936 malih delničarjev. Glede na predlagani sklep bodo delničarji prejeli nadomestilo v enaki višini, kot je glavni delničar ponujal v nedavni prevzemni ponudbi, torej 22,34 € na delnico. Ob tem v VZMD opozarjajo, da ima kar 2.658 malih delničarjev svoje delnice še vedno na ukinjenih registrskih računih pri KDD, zaradi česar bodo že v kratkem ostali tako brez delnic, kot tudi brez denarne odpravnine. Skupno so ti delničarji upravičeni do kar 613.612,78 € denarne odpravnine, ki jo lahko pridobijo s prenosom svojih delnic na odvetniški fiduciarni račun programa »Delniška OPORA« pri VZMD (VIDEO), kamor je svoje delnice doslej preneslo že preko 500 delničarjev družbe Perutnina Ptuj.

VZMD je danes na Upravo Perutnine Ptuj naslovil tudi Nasprotni predlog, s katerim predlaga, da se še pred iztisnitvijo obstoječim delničarjem izplača dividenda v višini 0,78 € bruto na delnico, za kar bi družba namenila praktično celotni bilančni dobiček (8,4 mio €). V VZMD so prepričani, da si delničarji, ki so družbi vsa leta, vse do »konca« ostali zvesti in niso sprejeli niti zadnje prevzemne ponudbe, zaslužijo tudi izplačilo natečenega bilančnega dobička za lansko leto oz. predhodna leta. Glede na prvotni predlog Uprave in Nadzornega sveta o ne-delitvi dividend, jih VZMD ponovno opozarja še na 399. člen ZGD-1, ki med drugim izrecno opredeljuje, da je sklep izpodbojen, če se delničarjem ne razdeli dobička najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala. Prav zaradi slednjega je družba po uspešnem sodnem izpodbijanju skupščinskega sklepa, lani izplačala dividendo za leto 2016.