Dnevnik, Manja Pušnik, Pet, 13. nov.. 2015

Delnico Žita ima v nogavici več tisoč malih delničarjev (1)Hrvaška Podravkaje do zdaj pridobila že 68-odstotni delež v Žitu. Še vedno pa ima več kot 8400 malih delničarjev v lasti Žitove delnice. Borzni strokovnjaki jim svetujejo, naj delnice prodajo.
Čez dober teden se izteče prevzemna ponudba za Žito. Hrvaška Podravka za delnico ljubljanske živilske družbe ponuja 180,10 evra, kar je nekoliko nad včerajšnjo borzno ceno v višini 177,7 evra. Na Ljubljanski borzi pa sicer ni velikega prometa z njo. Podravkino ponudbo lahko delničarji sprejmejo do vključno 23. novembra.
Delnice dobili namesto plač
Pred iztekom roka za prevzemno ponudbo pa bodo na skupščini delničarjev Žita prihodnjo sredo, 18. novembra, imenovani novi člani nadzornega sveta družbe. Po naših informacijah je negotova tudi usoda Janeza Bojca, predsednika uprave, ter članov uprave Petra Rajačiča, Sandija Svoljšaka in Erika Žuniča. Vsi so imetniki Podravkinih delnic, skupno imajo namreč v lasti okoli pet odstotkov delnic. Poznavalci špekulirajo, da utegne Podravka po konstitutivni seji novega nadzornega sveta v upravo Žita imenovati svojega predstavnika.
Preberite več:

Reporter, Rado Pezdir, 9. 11. 2015
RADO PEZDIR foto: BOBO
Mati slovenskih poslovnih hobotnic Page_1Kako je rdeči prašič prvič v zgodovini s pomočjo slamnatih lastnikov izpeljal prevzem, iztisnil manjšinske delničarje, v strahu pred regulacijami začel izvajati finančne obvode in na koncu denar prelival v davčno oazo v Liechtensteinu. Ključno je spoznanje te zgodbe - zgodbe o »invenciji« mehanizma slovenske tranzicije, ki se začne kmalu po koncu druge svetovne vojne. Če že hočete: izvirni greh tovarišijske ekonomije.
Družba Saf (Societa anonima fmaziera per trafiki internazionali), pozneje znana kot Safti, je nastala leta 1926 z reševanjem dela likvidacijske mase tedaj odmrle Jadranske banke. Lastništvo je bilo sprva razpršeno večinoma med Hrvati in Slovenci, dokler niso v obdobju 19301935 v to finančno institucijo lastniško vstopili trije tržaški magnati, ki so dobili prevladujoč delež. Saf je pod fašizmom komajda preživel in kot mrtva institucija dočakal konec druge svetovne vojne.
Po vojni je SDV vanj usmerila svoj radar. Razlogi za to so bili vsaj trije. Prvič, v coni A ni bilo finančnih sredstev za vzdrževanje slovenske manjšine, bili pa so lupina Saf in slovenska podjetja, ki so ji bila podrejena, in to je bila infrastruktura, ki se jo je dalo dovolj hitro uporabiti. Drugič, komunistična Jugoslavija je namesto v raj zapadla v bedo in pomanjkanje, saj je primanjkovalo osnovnih dobrin. Da bi jih pridobili, so potrebovali devize, te pa so lahko pridobili kvečjemu z mednarodno menjavo. Ravno zato je bil mirujoči Saf odlična priložnost. In tretjič, oddelek za ilegalno trgovino pri SDV je nujno potreboval svojo finančnologistično izpostavo v tujini in Saf je bil spet odlična točka za kaj takega. Predator se je odločil: predvojna finančna hrbtenica tržaških Slovencev bo njihov finančni holding (ja, prav berete: holding).
Preberite več:

Več prispevkov