Delo - Ona, Jožef Praprotnik, Tor, 24. nov.. 2015
Prvi predsednik po sili razmer Na knjigo dr. Boža Repeta se bo bržkone vsulo za naše morje pripomb, sicer pa je njen avtor na televiziji dejal, da bi bila lahko knjiga pol tanjša. Lahko pa bi bila tudi nekoliko ali precej debelejša, če bi vanjo vtaknil, napisal tudi tisto, čemur se je zdaj izognil. Toda jaz ga ne kanim kritizirati, saj je on zgodovinar z naslovom, jaz pa le pisun, pa bom zato napisal kaj v njuno podporo, točneje podporo v knjigi obravnavanega. Milan Kučan je postal naš prvi predsednik po sili razmer, tako rekoč nehote, ne da bi resnično hotel. Daje resnično tako, morate vzeti v roke Delavsko enotnost s 17. aprila 1987, kjer je na naslovnici ob fotografiji Milana Kučana zapis o izročilu Čebin (Manifest je komuniste povezal z množicami) in podnapis Mi nimamo in nočemo druge države, vse skupaj pa je napisano po posvetovanju v skupščini. Ja takrat je tovariš Milan Kučan dejal, daje federativna država tudi naša slovenska država in naprej: Mi druge nimamo in nočemo imeti, ker je ne potrebujemo. Prvi predsednik demokratične republike Slovenije je potem postal, ker so slovenski ljudje tako hoteli in so ga izvolili. 