Delo, Peter Glavič, Tor, 24. nov.. 2015
Politika do domačih vlagateljev Propadanje podjetij, zdravstvene in pokojninske blagajne, suverenosti
Država odpravlja se zadnjo ugodnost za dolgoročne lastnike vrednostnih papirjev - zniževanje davka na kapitalske dobičke vsakih pet let lastništva vse do ničelne stopnje po 20 letih. Državna politika do domačih vlagateljev na kapitalskem trgu je in je bila katastrofalna. Začela se je z razlastitvijo, podržavljenjem in privatizacijo samoupravnih podjetij. S tem so temeljito spremenili sistem kadrovanja vodilnih in nadzorovanja. Namesto zaposlenih, ki so poznali podjetje in kupce, so vodilne kadre in nadzornike začeli nastavljati politiki. S tem so odprli vrata nestrokovnosti, korupciji in prisvajanju nekdanje družbene lastnine. Po drugi strani so iz samoupravljavcev in lastnikov podjetij naredili mezdne delavce, ki se niso (bili) več pripravljeni odreči zaslužku v času krize. Posledica teh ukrepov je bilo množično propadanje podjetij s stečaji in likvidacijami - naslednji tak primer bo očitno Adria Airways.
Leta 1996 je sledilo uničenje vzajemnih skladov Proflcia Dadas, kar je ustavilo množično vlaganje sredstev v delnice podjetij in bank preko borze. Državni svet je ugotovil, da so v tem primeru nastale nepravilnosti v delovanju Agencije za trg vrednostnih papirjev, in z njimi seznanil državno tožilstvo, ki se ni odzvalo. Strokovni svet Agencije je vodil sedanji finančni minister Mramor, sicer redni profesor ekonomske fakultete za finance! Do takrat uspešno financiranje podjetij z izdajanjem novih delnic in obveznic na borzi se je ustavilo, podjetja so se začela zadolževati namesto dokapitalizacij ('kreditizem' namesto kapitalizma). Država vsakih nekaj let razglasi nekakšne izredne razmere in potem uniči investicijske družbe, vzajemne sklade in sredstva malih vlagateljev. Uničevanje pravno podpre pravosodni sistem. Delnic potem noče nihče več kupovati, vsi se jih poskušajo znebiti in cene strmoglavijo. Zavarovanja za posojila ne ustrezajo več in podjetja propadajo. In tako miselnost so
imele vse nase vlade, tudi sedanja. Posledica uničevanja naložb je beg slovenskega kapitala v tujino in v tuje banke ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest v drugih državah, ne v Sloveniji. Ko so vsi svetovni indeksi že davno presegli vrednosti, ki so jih imeli pred krizo, je slovenski dosegel komaj četrtino vrednosti iz leta 2007.
