Danes je Predsednik VZMD prejel uradni odgovor Predsednika uprave družbe Podravka, d.d., novega večinskega lastnika družbe Žito, d.d., na poziv VZMD, naj na dnevni red zahtevane skorajšnje skupščine vključi delitev 25.861.078,62 € dobička v letu 2014. Predsednik uprave Podravke, Zvonimir Mršić, je v svojem odgovoru med drugim zapisal, da »je lahko le Uprava Žita naslovnik zahteve oz. poziva VZMD, naj se na dnevni red skupščine uvrsti dodatna točka« o delitvi dividend. VZMD je namreč družbo Podravka - kot novega večinskega delničarja, ki je zahteval sklic nove skupščine - pozval, naj z novo skupščino vendarle vzpostavijo zakonito stanje glede 2.1. sklepa 21. Skupščine, z dne 19. 6. 2015, ter skladno s 399. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) 9.206 delničarjem omogočijo izplačilo dividend, kot to določa zakon. Podobno pismo je naslovil tudi na Upravo in Nadzorni svet Žita, vendar z njihove strani do danes ni odziva, niti sporočila o širitvi predlaganega dnevnega reda skupščine, sklicane za 18. 11. 2015. Dodatno točko dnevnega reda lahko predlagajo delničarji, ki imajo skupno vsaj 5 % kapitala družbe, torej bi - posebej glede na 7 dnevni rok od sklica skupščine (ki se je med tem iztekel) - to lahko zagotovil ravno novi največji lastnik, od katerega bi bil seveda odvisen tudi sprejem sklepa na skupščini.

V pismu je VZMD Podravko opozoril na dejstvo, da bi bil s sprejemom sklepa o delitvi dobička prekinjen tudi sodni postopek, s katerim tako družbi Žito, kot VZMD in drugim delničarjem Žita, nastajajo nepotrebni stroški, hkrati pa se vse bolj krni dobro ime Žita, posledično pa lahko tudi Podravke. VZMD je namreč preko odvetniške družbe in v imenu 111 delničarjev, na Okrožno sodišče v Ljubljani julija vložil tožbo zaradi izpodbijanja spornega sklepa o ne-delitvi dobička. Septembra so prejeli poziv Okrožne sodnice, Urške Kusič, da se opredelijo do ugovora družbe Žito, d.d., pri čemer je Predsednik VZMD med drugim izpostavil: »skrajno neokusno je, da se Žito, navkljub svoji dividendni politiki, jasni zakonski podlagi in lanskemu bilančnemu dobičku v višini skoraj 26 milijonov €, s pravnimi manevri poizkuša izogniti izplačilu vsaj zakonsko predvidenih minimalnih dividend v skupni vrednosti 590.614,72 €, oz. slabih 2,3 % lanskega dobička«. Tako v svojem odgovoru na tožbo v Žitu med drugim prerekajo tudi višini sodne takse, ki jo je plačal VZMD, ter predlagajo, da Sodišče malim delničarjem naloži dodatno plačilo, po njihovem mnenju premalo plačane sodne takse.