Konec minulega tedna je VZMD s strani Perutnine Ptuj prejelo odgovor na njihovo pisno prošnjo za konkretna pojasnila ter argumentirano opredelitev do očitkov in navedb, povezanih z medijskim sporočilom Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) ter Zahtevo za dodatno točko dnevnega reda skorajšnje 21. skupščine delničarjev Perutnine Ptuj, d.d., ki jo je MDS podal skupaj s Kapitalsko družbo, d.d. (KAD), in v sklopu katere predlagajo podelitev nezaupnice celotni upravi Perutnine Ptuj.

Strokovni sodelavci VZMD bodo v prihodnjih dneh temeljito proučili odgovor in dodatne obrazložitve uprave ter pripravili morebitna dodatna vprašanja oz. izoblikovali stališča in predloge za glasovanja na skupščini, ki bo potekala 31. avgusta.

Poleg vprašanj, povezanih s predlogom za podelitev nezaupnice upravi, je VZMD izpostavil in izrecno zaprosil tudi za dodatna pojasnila o predlogu skupščini za pomembno Povečanje osnovnega kapitala družbe. Pri tem jih je zanimal predvsem postopek določitve emisijskega zneska ene (1) nove navadne imenske kosovne delnice, ki naj bi znašal 8,00 EUR, predlagani obseg povečanja s sedanjih 24.672.425,00 EUR, za 20.864.630,00 EUR, na skupaj 45.537.055,00 EUR, ter postopek izbire, merila in kriteriji, s katerimi je za vpis in vplačilo novih delnic izbrana oz. predlagana družba SIJ - Slovenska industrija jekla, d.d., ob hkratni izključitvi prednostne pravice vseh obstoječih delničarjev.

Spomnimo, VZMD je tudi letos na delničarje Perutnine Ptuj naslovil dopise s Pooblastilom. Dogovor o izvedbi organiziranega zbiranja pooblastil delničarjev, ki sta ga - po uspešni izvedbi tudi v predlanskem in lanskem letu - sklenila Perutnina Ptuj in VZMD, delničarjem omogoča kompetentno zastopanje na skupščini ter učinkovito uveljavljanje njihovih interesov.

V VZMD že vrsto let aktivno spremljajo dogajanje, povezano s Perutnino Ptuj, izvajajo organizirana zbiranja pooblastil za skupščine, na podlagi predloga VZMD pa je bil leta 2013 imenovan član nadzornega sveta, njegov aktualni predsednik, dr. Borut Bratina, sicer član Strokovnega sveta VZMD. (VIDEO REPORTAŽA z volilne skupščine leta 2013)

Jutranje skupščine družbe Kompas MTS, d.d., so se udeležili štirje delničarji, s skupno 97,45 % kapitala. Potrdili so vse, s sklicem predlagane sklepe, uprave in nadzornega sveta. Edina razpravljavca na skupščini sta bila predstavnik največjega lastnika (86,08 %) podjetja Proaltia, d.o.o., in Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič. Slednji je na skupščini podal nasprotni predlog, s katerim je predlagal, da se  1.189.202,00 €, od skupno 6.715.544,93 € bilančnega dobička družbe, nameni za delitev dividend, v višini 2,00 € bruto na delnico. Ob tem je mag. Verbič opozoril na neracionalnost izplačevanja dividend v višini zgolj 0,85 €, saj ima več kot tretjina delničarjev družbe, glede na pretekla preoblikovanja, le eno delnico in bodo tako režijski stroški (stroški pisnega obveščanja in nakazovanja) presegali dejanske zneske za nakazilo. Prvotno predlagani sklep je namreč predvideval delitev 505.410,85 €, oz. 0,85 € bruto na delnico, in mu je žal nasprotovalo le 107 delnic oz. 0,02 % prisotnih.

V Kopru se je ob 15:00 pričela ponovno sklicana skupščina Luke Koper, na kateri je v sklopu 3. točke dnevnega reda - Predstavitev Letnega poročila za leto 2014 z mnenjem revizorja in Poročilom nadzornega sveta - potekala precej polemična razprava, predvsem v zvezi s Poslovno strategijo družbe in Skupine Luke Koper do 2030 ter Strateški poslovni načrt družbe in Skupine 2016 - 2020, ki jo je danes sprejel nadzorni svet.

Ob tem je delavski direktor, Matjaž Stare, ki je bil precej kritičen do omenjene strategije, predstavil drugačno razvojno vizijo Luke Koper. Kritike do delovanja uprave in nadzornega sveta je izrazil tudi predsednik društva MDS, Rajko Stanković, posledično pa so z glasovi, zbranimi v okviru organiziranega zbiranja pooblastil, glasovali proti vsem predlaganim sklepom, vključno z razrešnicami upravi in nadzornemu svetu.

Sicer so delničarji na skupščini potrdili vse predlagane sklepe, razen prvotnega predloga o uporabi bilančnega dobička, ki je predvideval delitev dividend v višini  0,61 € bruto na delnico oz. 8.540.000,00 €, od skupno 14.598.947,31 € bilančnega dobička.

Po nasprotnem predlogu Kapitalske družbe (KAD) in Slovenskega državnega holdinga (SDH) so delničarji izglasovali delitev dividend v višini 0,94 € bruto na delnico, za kar bo Luka Koper namenila 13.160.000,00 €.

Skupščina je podelila razrešnico vsem lanskoletnim članom uprave in nadzornega sveta ter za revizorja za poslovno leto 2015 imenovala revizijsko družbo KPMG Slovenija, d.o.o. Delničarji so med drugim v nadzorni svet ponovno izvolili Sabino Mozetič (sicer Direktorico Občinske uprave Mestne občine Koper), ki ji je mandat potekel 12. 7. 2015, pri čemer so se, kot vse kaže, glasovanja vzdržali predstavniki države in paradržavnih skladov.

Na današnji 21. skupščini delničarjev družbe Krka, d.d., ki je potekala na Otočcu in se je je tudi tokrat udeležil Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, je bilo prisotnega 58,39 % kapitala z glasovalno pravico. Današnja skupščina je bila sklicana potem ko so nekateri delničarji izrazili dvom o pravočasnosti sklica junijske 20. skupščine, pri čemer je društvo MDS napovedalo in vložilo izpodbojno oz. ničnostno tožbo zoper vse sklepe, Krka pa je sodišče obvestila, da pripoznava tožbeni zahtevek društva MDS.

Po temeljiti skoraj enourni predstavitvi letnega poročila in uspešnega poslovanja družbe s strani Predsednika uprave, Jožeta Colariča, so delničarji sprejeli nasprotni predlog, ki sta ga Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (KAD) podala neposredno na sami skupščini ter tako izglasovali delitev dividend v višini 2,50 € bruto na delnico, za kar bo Krka porabila 81.407.692,50 € od skupno 181.488.404,86 € bilančnega dobička za leto 2014.

Prvotni predlog uprave, ki je predvideval dividendo v višini 2,20 € bruto na delnico je sicer podprlo dobrih 28 % prisotnih glasov, o nasprotnem predlogu društva MDS o delitvi dividend v višini 3,35 € bruto na delnico pa delničarji niso glasovali.

Delničarji so za tem praktično soglasno podprli razrešnico upravi, med tem ko je razrešnico nadzornemu svetu podprlo 95,19 % glasov.

Skupščina je v nadzorni svet izvolila prof. dr. Julijano Kristl, Jožeta Mermala, Mateja Pirca, Andreja Slaparja, in mag. Anjo Strojin Štampar, namesto prvotno predlagane prof. dr. Sergeje Slapničar, pa je bila po nasprotnem predlogu SDH in KAD v nadzorni svet imenovana še Simona Razvornik Škofič. Nasprotni predlog društva MDS, s katerim so skušali edino članico nadzornega sveta iz farmacevtske stroke, prof. dr. Julijano Kristl, nadomestiti še z enim predstavnikom ekonomske stroke, izr. prof. dr. Simonom Čadežem, na skupščini ni bil sprejet.

Za revizorja za leto 2015 je bila imenovana družba Ernst & Young Revizija, d.o.o.

V preteklem tednu je VZMD na upravo in nadzorni svet Perutnine Ptuj, d.d., naslovil pisno prošnjo za konkretna pojasnila ter argumentirano opredelitev do očitkov in navedb, povezanih z Zahtevo za dodatno točko dnevnega reda skorajšnje 21. skupščine, ter predlogom skupščini za pomembno Povečanje osnovnega kapitala družbe. Na delničarje družbe pa je VZMD v prejšnjem tednu naslovil tudi dopise s Pooblastilom za pomembno skupščino, ki je sklicana za dne 31. 8. 2015. Dogovor o izvedbi organiziranega zbiranja pooblastil delničarjev, ki sta ga - po uspešni izvedbi tudi v predlanskem in lanskem letu - sklenila Perutnina Ptuj in VZMD, delničarjem omogoča kompetentno zastopanje na skupščini ter učinkovito uveljavljanje njihovih interesov.

Na tokratni skupščini se bodo delničarji med drugim seznanili z Letnim poročilom, poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve Letnega poročila ter izvedenimi popravki računovodskih izkazov za preteklo obdobje. Odločali bodo tudi o Povečanju osnovnega kapitala družbe s sedanjih 24.672.425,00 € za dodatnih 20.864.630,00 € tako, da bi celotni osnovni kapital družbe po povečanju znašal 45.537.055,00 €. Povečanje kapitala bi izvedla družba SIJ - Slovenska industrija Jekla, d.d., ki bi za 5.000.000 novih nematerializiranih navadnih imenskih kosovnih delnic skupno namenila 40.000.000,00 €, oz. 8,00 € na delnico. Ob tem v VZMD od uprave pričakujejo dodatna pojasnila, predvsem v zvezi s postopkom določitve emisijskega zneska ene (1) nove navadne imenske kosovne delnice ter postopkom izbire, merili in kriteriji, s katerimi je za vpis in vplačilo novih delnic izbrana oz. predlagana družba SIJ, ob hkratni izključitvi prednostne pravice vseh obstoječih delničarjev.

Delničarji bodo odločali tudi o predlaganem nasprotnem predlogu Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) in Kapitalske družbe, d.d. (KAD), o ne-podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu ter njihovi dodatni točki dnevnega reda o nezaupnici celotni upravi družbe.

V VZMD že vrsto let aktivno spremljajo dogajanje, povezano s Perutnino Ptuj, izvajajo organizirana zbiranja pooblastil za skupščine, na podlagi predloga VZMD pa je bil leta 2013 imenovan član nadzornega sveta, njegov aktualni predsednik, dr. Borut Bratina, sicer član Strokovnega sveta VZMD. (VIDEO REPORTAŽA z volilne skupščine leta 2013)

V preteklih dneh je bilo v javnih občilih moč zaslediti precej zaskrbljujočih navedb, povezanih z medijskim sporočilom Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) ter Zahtevo za dodatno točko dnevnega reda skorajšnje 21. skupščine delničarjev Perutnine Ptuj, d.d., ki jo je MDS podal skupaj s Kapitalsko družbo, d.d. (KAD), in v sklopu katere predlagajo podelitev nezaupnice celotni upravi Perutnine Ptuj.

V Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) so s strokovnimi sodelavci navedbe predlagateljev nezaupnice temeljito proučili ter sprejeli odločitev, da na upravo in nadzorni svet Perutnine Ptuj naslovijo pisno prošnjo za konkretna pojasnila ter argumentirano opredelitev do očitkov in navedb v omenjeni Zahtevi in medijskem sporočilu.

VZMD ob tem izpostavlja ter izrecno prosi tudi za dodatna pojasnila o predlogu skupščini za pomembno Povečanje osnovnega kapitala družbe. Pri tem jih zanima predvsem postopek določitve emisijskega zneska ene (1) nove navadne imenske kosovne delnice, ki naj bi znašal 8,00 EUR, predlagani obseg povečanja s sedanjih 24.672.425,00 EUR, za 20.864.630,00 EUR, na skupaj 45.537.055,00 EUR, ter postopek izbire, merila in kriteriji, s katerimi je za vpis in vplačilo novih delnic izbrana oz. predlagana družba SIJ - Slovenska industrija jekla, d.d., ob hkratni izključitvi prednostne pravice vseh obstoječih delničarjev.

VZMD že vrsto let aktivno spremljajo dogajanje, povezano s Perutnino Ptuj, izvaja organizirana zbiranja pooblastil za skupščine, na podlagi predloga VZMD pa je bil leta 2013 imenovan član nadzornega sveta, njegov aktualni predsednik, dr. Borut Bratina, sicer član Strokovnega sveta VZMD. (VIDEO REPORTAŽA z volilne skupščine leta 2013)

Po objavi novice o odločitvi avstrijskega Ustavnega sodišča, da zaradi protiustavnosti razveljavi izbris/razlastitev imetnikov podrejenih obveznic banke Hypo, so strokovni sodelavci VZMD zaznali sistematične poizkuse, da bi pomembno odločitev relativizirali s prikazovanjem tamkajšnjega izbrisa kot povsem neprimerljivega s slovenskim. Ti poizkusi poudarjajo razlike v tehničnih podrobnostih obeh ukrepov, pri tem pa želijo odvračati pozornost od bistva:

1) v obeh primerih je šlo za izbris terjatev upnika do dolžnika, ki ni šel v stečaj (čeprav v dotedanji ureditvi terjatve upnikov do dolžnika niso prenehale niti v stečaju);
2) v obeh primerih je šlo za poseg v pravico do lastnine (ne le za poseg v lastnino, kot npr. v prisilni zamenjavi zemljišča za denarno nadomestilo ob gradnji avtoceste, kar je pri ustrezni izvedbi lahko skladno z Ustavo, temveč za poseg v sámo pravico do lastnine, ki je varovana v ustavah vseh držav EU, z izbrisom pa je prenehala prisilno, v celoti in brez nadomestila).

K TOČKI 1

Medtem ko v dotičnem primeru slovenska javna občila pogosto razčlenjujejo podrobnosti, v katerih se avstrijski ukrep razlikuje od slovenskega, so avstrijski mediji predstavili bistvo, povzeto zgoraj v točki 1. Tako so iz več-minutne izjave za javnost Predsednika avstrijskega Ustavnega sodišča, dani ob razglasitvi razveljavitve izbrisa, izpostavili kot najpomembnejšega naslednji poudarek: »Terjatev vlagateljev ni dovoljeno kar razglasiti za izbrisane« (konkretni primer iz Wiener Zeitunga je tukaj).

K TOČKI 2

Avstrijsko Ustavno sodišče je v Zakonu o sanaciji banke Hypo (HaaSanG) ugotovilo tri kršitve Ustave: poseg v pravico do zasebne lastnine, retroaktivno spreminjanje pravil in neenakopravno obravnavo različnih podrejenih upnikov. Vsaj prvo in drugo kršitev so tudi v sporni "izbrisniški" noveli slovenskega Zakona o bančništvu (ZBan-1L) prepoznala pravna mnenja Inštituta za primerjalno pravo, pravnega inštituta Mediteran Alpe, Varuh človekovih pravic RS, pravne službe Državnega sveta RS ter pravnih pisarn Združenja bank Slovenije, Agencije za zavarovalni nadzor in Agencije za trg vrednostnih papirjev. O drugi od teh treh kršitev se je vsaj preliminarno že izreklo tudi Ustavno sodišče RS, ko je 6. novembra 2014 v sklepu U-I-295/13-132 zapisalo - citirano iz točke 48 na str. 33 - da izbris, kot ga je uveljavil ZBan-1L, "nedvomno pomeni poseg v pravico do zasebne lastnine upnikov". 

SLOVENSKI ZAKON KRŠI TUDI PRAVICO DO PRAVNEGA SREDSTVA

Slovenska pravna mnenja so v ZBan-1L prepoznala še nekaj dodatnih kršitev Ustave, ki jih v HaaSanG ni, vključno s kršitvijo pravice do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do sodnega varstva. Iz pisnega mnenja avstrijskega pravnika, ki je intenzivno spremljal postopek v Republiki Avstriji, je razvidno, da bi bilo v Avstriji povsem nepredstavljivo, da bi tamkajšnji zakonodajalci razlaščenim upnikom banke prepovedali tožiti banko dolžnico ("avstrijski zakonodajalec seveda ni mogel in niti ni poskušal preprečiti pritožbe ali tožbe ... zato bodo upniki lahko tožili Hypo-banko"). Slovenski zakonodajalci pa so v noveli ZBan-1L storili točno to - prepovedali so vsako tožbo proti banki zaradi razlastitve, pa tudi tožbo proti Centralni banki oz. Banki Slovenije so dovolili le banki - torej dolžniku (ki mu z izbrisom dolga do upnika nastane korist), ne pa tudi upniku (ki je z izbrisom terjatve do dolžnika dejansko oškodovan)!

Avstrijsko Ustavno sodišče je danes sporočilo, da je razlastitev imetnikov podrejenih obveznic protiustavna, saj gre za kršitev "temeljne pravice do varstva lastnine", zato sklicevanje na "negotov položaj Dežele Koroške ne more biti argument"... Tako je sporni Zakon o sanaciji banke Hypo, iz avgusta 2014, v celoti razveljavljen, so še sporočili z avstrijskega Ustavnega sodišča (www.vfgh.gv.at/cms/vfgh-site/attachments/3/0/3/CH0003/CMS1438067838598/hypo-gesetz_presseinfo.pdf)

V VZMD, ki je že decembra 2013, na Ustavno sodišče RS vložilo pobudo za ustavno presojo pričakujejo, da bo tudi slovensko Ustavno sodišče naposled dosodilo v postopku njegove "absolutno prednostne ustavne presoje" sporne novele Zakona o bančništvu in razlastitve imetnikov podrejenih obveznic in delnic slovenskih bank decembra 2013!

Včeraj je pod Vršičem potekala osrednja Spominska slovesnost pri Ruski kapelici, ki se je je ob letošnji 99. obletnici postavitve Kapelice udeležil tudi Predsednik Vlade Ruske federacije, Dmitrij Medvedjev, še z dvema Ministroma ruske Vlade in več kot 100-člansko delegacijo.

Spominskega dogodka, na katerem se vsako leto zberejo številnivisoki predstavniki slovenske in ruske politike, diplomacije, gospodarstva, kulture in veteranskih organizacij - kot poklon ruskim ujetnikom, ki so ob gradnji vršiškega prelaza med 1. svetovno vojno, leta 1916, tragično preminuli pod snežnim plazom - se je letos udeležilo preko tisoč obiskovalcev. Zbrane sta, poleg Premiera Medvedjeva ter ob navzočnosti Predsednika RS, Predsednika Državnega zbora RS, Predsednika Državnega sveta RS in številnih Ministrov Vlade RS, nagovorila še častni pokrovitelj dogodka, Predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar, in nekdanji Predsednik RS, Milan Kučan, kot častni član Društva Slovenija Rusija.

Na povabilo organizatorjev, Veleposlaništva Ruske federacije, Občine Kranjska Gora, Fundacije »Russkiy mir« in Društva Slovenija Rusija, se je Spominske slovesnosti tudi tokrat udeležil Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič. Slednji je druženje, ki tradicionalno sledi slovesnosti pri Ruski kapelici, namenil tudi vzpostavitvi in utrjevanju prijateljskih, kulturnih in poslovnih vezi ter prizadevanjem iz naslova mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia (investo.si) in International Investors` Network (investo.international), v okviru katerih med drugim poteka odlično sodelovanje tudi s sestrskim Ruskim združenjem investitorjev, ob aktivnem sodelovanju pri kar štirih obiskih članov Vlade RS in gospodarskih delegacijah v Moskvo in Jaroslavelj.

V duhu 190. obletnice Pivovarne Laško se je včeraj pričela tradicionalna 51. prireditev Pivo in Cvetje. Slavnostne otvoritve so se ob številnih uglednih predstavnikih gospodarstva, politike in kulture udeležili tudi Premier, dr. Miro Cerar, Minister za gospodarstvo, Zdravko Počivalšek in namestnik Guvernerja Banke Slovenije, mag. Janez Fabijan.  Na povabilo Uprave Pivovarne Laško se je sproščenih srečanj in dogajanja udeležil tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič.

Včerajšnje sporočilo Sveta Banke Slovenije je žal le še stopnjevanje dosedanjega načina komuniciranja Banke Slovenije, za katerega je značilna komunikacija s pozicije moči, ne pa z močjo argumentov, ob hkratnem neupoštevanju meril in kriterijev, kot jih deklarira in uporablja sama do drugih in kot jih ne-nazadnje nalagajo standardi evropskih institucij, v prvi vrsti Evropske centralne banke (ECB) in European Banking Authority (EBA).

Iz VZMD s tem v zvezi ponovno sporočajo, da so vložili Kazensko ovadbo zaradi prepričanja, da je Banka Slovenije, ki jo predstavlja njen Svet, kršila tedaj zavezujoča določila Zakona o Bančništvu - 1 (ZBan-1), v povezavi z veljavnimi in zavezujočimi določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Banka Slovenije je po prepričanju VZMD ravnala v nasprotju z 337. členom ZGD-1, ko ta ni omogočila drugim obstoječim delničarjem, da bi pod pogoji, ki jih je Banka Slovenije dala Republiki Sloveniji, dokapitalizirala NLB d.d. S tem je dotedanjim delničarjem NLB d.d. nastala škoda, Republika Slovenija pa je porabila več proračunskih sredstev, kot bi jih bilo sicer potrebno, hkrati pa ima zaradi ravnanja Banke Slovenije tudi protipravno korist. Tako VZMD nikakor ne posplošuje očitkov članom Sveta Banke Slovenije, temveč jim očita izvršitev konkretnih dejanj, ki jih Kazenski zakonik Republike Slovenije, v 5. odstavku 257. člena, izrecno določa za kazniva in za katera je predpisana kazen od 1. do 8. let zapora. 

Ali je Kazenska ovadba, ki jo je VZMD na Specializirano državno tožilstvo sicer vložil že 6. 3. 2015, upravičena ali ne, bodo presodili pristojni pravosodni organi. Glede na dejstvo, da organi pregona preiskujejo očitana dejanja, pa očitno navedbe v Kazenski ovadbi niso brez temelja. Njen podpisnik, Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, pa je po javni objavi Kazenske ovadbe tudi v Odmevih TV Slovenija podal še dodatna pojasnila ter med drugim zatrdil, da »se pod Kazensko ovadbo ne podpiše zlahka ter da jih VZMD še zdaleč ne vlaga »po tekočem traku«, zato so vsi tam navedeni argumenti tehtni«.

Banka Slovenije v svoji komunikaciji ne dopušča dvoma, da je sanacija bank, ki je potekala po zasnovi in pod nadzorom Sveta Banke Slovenije, izvedena na najboljši možni način in ne dovoljuje neodvisne presoje ne/uspešnosti enega najpomembnejših projektov zadnjega desetletja v Republiki Sloveniji. Tako še vedno ne razkriva niti temeljnih podatkov, ki bi omogočali objektivno in strokovno ekonomsko presojo sredstev, ki bi bila potrebna za optimalno sanacijo. Ob tem je bilo med drugim - po doslej znanih podatkih in navedbah posameznih uglednih ekonomistov - v sanacijo vloženih vsaj 3 milijarde € preveč sredstev, česar posledice vsekakor nosijo vsi državljani ter perspektiva gospodarskega okolja in Republike Slovenije nasploh.

Da je sanacija bank problematična tudi s pravnega stališča, potrjuje skoraj trideset vloženih ustavnih pobud, ki so jih poleg malih delničarjev, imetnikov obveznic in predstavnikov raznih skladov in bank, vložili strokovni organi, kot so Okrožna in Višja sodišča, Državni svet RS in Varuh človekovih pravic RS. Pri tem zaradi slabega pravnega temelja sanacije bank, sodišča ne morejo opravljati svoje osnovne funkcije - sojenja. Svet Banke Slovenije uporablja za presojo in oceno lastnega dela drugačna merila, kot so merila, ki jih ta-isti Svet uporablja pri presoji za odvzem licenc predsednikom in članom uprav bank. V vsaj enem primeru je vložena kazenska ovadba - že nekaj dni po vložitvi s strani same Banke Slovenije - zadostovala za odvzem licence predsedniku uprave ene od slovenskih bank.

V VZMD so prepričani, da bi morali odločevalci, pri imenovanju posameznih oseb na odgovorna mesta, razpolagati z vsemi relevantnimi podatki, zato je ob predlogu Guvernerja, dr. Boštjana Jazbeca, da predlaga v ponovno imenovanje mag. Janeza Fabijana za Viceguvernerja, med drugim (v apelu poslancem pred glasovanjem) objavil tudi navedeno Kazensko ovadbo, katere pomen se Svet BS zdaj trudi relativizirati brez vsakršnih argumentov. Objava ovadbe je tako izvršena v javno korist, saj se mora tudi obča in strokovna javnost seznaniti s konkretnimi očitki ravnanj Sveta Banke Slovenije.  Navedeni predlog Guvernerja za ponovno imenovanje so strokovni sodelavci VZMD sprejeli s presenečenjem in ogorčenjem tudi zato, ker je sam Guverner ob nastopu funkcije med drugim zagotovil, da bo, pri presoji in predlaganju novih Viceguvernerjev upošteval dejstvo, da so sedanji, torej tudi mag. Janez Fabijan, nadzorovali delo bank tedaj, ko je nastajala »bančna luknja«, zatorej bo storil vse, da bodo odgovorna mesta v Banki Slovenije zasedle neobremenjene strokovne osebe (Dnevnik, 11. 7. 2015).

Celo več, v svoji komunikaciji Svet Banke Slovenije tudi poslancem Državnega zbora RS odreka sposobnost objektivne presoje in ocene dosedanjega dela Sveta Banke Slovenije ter manipulativno skuša zvračati odgovornost in krivdo za neimenovanje mag. Fabijana na prizadevanja in ravnanja VZMD. Toliko bolj se potrjuje prepričanje VZMD, da je odsotnost strokovnega dela in sposobnosti vsaj minimalne samokritične presoje ter ocene lastnega dela Sveta Banke Slovenije, v veliki meri vzrok za stanje v bančnem sistemu, s kakršnim smo se soočili pred dvema letoma, katerega posledica in del je bila tudi nadvse sporna sanacija bank.