Dnevnik, 01.06.2010

Neuradno_Page_1Matjaž Polanič Ljubljana - Predsednik uprave Centralne klirinško depotne družbe KDD Boris Tomaž Šnuderl, nekdanji član uprave Istrabenza Srečko Kenda in predsednik uprave novogoriškega holdinga Vipa Borut Kuharic se preko različnih podjetij vse bolj krepijo v lastništvu KDD in prevzemajo lastniški nadzor nad družbo, trdijo naši viri. Po neuradnih informacijah naj bi omenjena trojica preko več tretjih družb obvladovala že okoli polovico vseh delnic KDD, samo letos pa je lastnika zamenjalo že okoli 20 odstotkov družbe. »To je neumnost. O tem ne vem nič, moje finančno stanje mi ne dovoljuje, da bi izvedel prevzem,« je naše informacije »kategorično in izrecno« zanikal Šnuderl in zatrdil, da ni povezan niti s skrivnostno luksemburško družbo Nebis holding niti s celovško Zvezo bank, ki obvladujeta skupno 17,5 odstotka KDD. »V lasti nimam nobene delnice KDD,« nam je včeraj dejal Kuharic (njegova soproga Neva Kuharic je na KDD zaposlena kot svetovalka predsednika uprave) in dodal, da niti osebno niti preko Vipe ali Vipe Holding ne namerava prevzeti KDD. »Dajte no, Kuharica nisem videl že 300 let,« je bil kratek Kenda. S spremembo tarif do zagotovljenih prihodkov Prav Kenda naj bi po naših informacijah Šnuderla že pred časom tudi navdušil za prevzem KDD, ki si je lani s spremembo tarif zagotovil okoli dva milijona evrovprihodkovna letni ravni, ne glede na dogajanje in promet na borzi. Čeprav se je promet na Ljubljanski borzi lani zmanjšal kar za polovico, na neorganiziranem trgu je bil padec še višji, se je to na prihodkih KDD pokazalo le v manjši meri. Prihodki KDD so se namreč lani znižali le za pet odstotkov na 7,2 milijona evrov, medtem ko so se borzne hiše soočale z nekajkrat višjim padcem prihodkov. Letno poročilo KDD razkriva, da so padec prihodkov preprečila predvsem nadomestila za vzdrževanje stanj na trgovalnih računih, ki so jih na KDD uvedli šele v začetku minulega leta. Ta nadomestila, ki so sprožila buren odziv predvsem malih vlagateljev, ki so nepričakovano dobili položnice borznih hiš za nenaročene storitve, so lani prispevala več kot četrtino vseh prihodkov KDD oziroma skoraj dva milijona evrov. Tako ne preseneča, da je KDD lani ustvaril kar 770.000 evrov čistega dobička oziroma le slabo četrtino manj kot leto pred tem. Delničarjem bodo v KDD predvidoma izplačali skoraj polovico lanskega dobička, saj naj bi po predlogu uprave in nadzornega sveta za dividende namenili 390.000 evrov. Spremembe lastništva na vidiku V zadnjem letu dni se je spremenila že okoli tretjina lastništva KDD, saj so iz lastništva izstopili Abanka Vipa, CBH, Factor banka, Nova KBM, SKB, Poteza in nekateri manjši lastniki, njihove delnice so pretežno odkupili italijanski finančni holding KB 1909, Jadran Sežana (Kenda je menedžerjem Jadrana Sežane pomagal izvesti prevzem), družbe iz Skupine Interfin, luksemburška družba Nebis Holding ter investitor, ki se skriva za celovško Zvezo bank. Večje spremembe v lastništvu so še na vidiku. Šnuderl bo namreč na skupščini iskal soglasje delničarjev za zmanjšanje osnovnega kapitala za do kar 24,8 odstotka. »Vprašanje je, ali bo ta sklep izglasovan,« nam je dejal Šnuderl in dodal, da so se za zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic odločili, ker želijo delničarjem, ki ne želijo biti dolgoročni lastniki, omogočiti izstop iz lastništva. »Ce bo predlog sprejet, bosta uprava in nadzorni svet delničarjem poslala ponudbo za odkup delnic, na podlagi odzivov delničarjev bomo nato določili odkupno ceno,« pojasnjuje Šnuderl. KDD sicer večjih finančnih težav z odkupom lastnih delnic ne bi smel imeti. Konec decembra lani je imel namreč ob 9,4 milijona evrov kapitala le nekaj več kot 200.000 evrovposlovnih obveznosti, posojil sploh ni imel najetih. matjaz.polanic@dnevnik.si Šnuderl za vodenje KDD dobi skoraj 300.000 evrov bruto na leto Čeprav KDD, ki je bil ustanovljen leta 1995, z okoli 60 zaposlenimi sodi med srednje velike družbe, njegova dvočlanska uprava po višini prejemkov sodi v sam slovenski vrh. V zadnjih letih se prejemki uprave KDD gibljejo med 430.000 in 608.000 evri bruto, lani pa je Šnuderl za svoje delo prejel 293.000 evrov bruto prejemkov (257.000 evrov oziroma skoraj 21.500 evrov na mesec so znašali zgolj fiksni prejemki). Sodeč po teh podatkih bi se Šnuderl uvrstil med najbolje plačanih 15 slovenskih menedžerjev v letu 2009 oziroma še nekoliko višje, če bi upoštevali le fiksni del prejemkov. Dosti nižje se ne bi uvrstil niti član uprave Davor Pavič, ki je lani prejel 222.000 evrov bruto. Medtem ko sta imela člana uprave KDD lani 15 odstotkov nižje prejemke kot v letu pred tem, so se prejemki sedemčlanskega nadzornega sveta (letos naj bi njihovo število znižali na pet) znižali za več kot trikrat, na 36.500 evrov. Na lanski skupščini so namreč delničarji prejemke nadzornikov uskladili s priporočili vlade. Toda že v kratkem si lahko nadzorniki obetajo izplačilo »izostalih« prejemkov. Delničarji bodo namreč na skupščini 9. junija odločali o razveljavitvi tega sklepa in izplačilu okoli 50.000 evrov izpadlih plačil članom nadzornega sveta. »Eden od delničarjev je na lanski skupščini napačno izrazil svojo voljo ter nam to kasneje tudi sporočil,« predlog za razveljavitev sklepa, ki je znižal prejemke nadzornikom KDD, pojasnjuje Šnuderl. Na vprašanje, kateri delničar se je »zmotil« pri glasovanju, Šnuderl ni želel odgovoriti. Predsednik uprave KDD Boris Tomaž Šnuderl (na fotografiji), prvi mož Vipe Holdinga Borut Kuharic in nekdanji član uprave Istrabenza Srečko Kenda po naših informacijah obvladujejo že okoli polovico lastništva KDD in načrtujejo dokončni prevzem družbe, kar pa ti zanikajo.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 01. 06. 2010
Stran: 25

Dnevnik, 31.05.2010

Stotisoce_vlagateljev_naj_bi_letos_ostalo_brez_dividend_Page_1Matjaž Polanič Ljubljana - Več sto tisoč slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend. Zaradi rekordnih izgub in prevelikega obsega finančnega dolga številne najpomembnejše slovenske družbe letos ne načrtujejo izplačila dividend, le redke pa bodo svojim delničarjem razdelile višje dividende kot v minulem letu. Nova KBM, Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Helios, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava, Istrabenz, Juteks, Iskra Avtoelektrika, Mlinotest in Intereuropa so le nekatere večje družbe, ki letos svojim delničarjem ne nameravajo izplačati dividend. Teh ponovno ne bo dobila niti večina od okoli pol milijona delničarjev holdingov, ki so nastali iz nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb. Glavno besedo o (ne)izplačilu dividend bodo imeli seveda delničarji. Ti bodo namreč o delitvi bilančnega dobička odločali na skupščinah, ki se bodo v večji meri začele odvijati prihodnji mesec. Vse družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo po neuradnih ocenah letos za dividende namenile manj kot 100 milijonov evrov, od česar večina odpade na Krko in Mercator. Družbi, ki ju vodita Jože Colarič in Žiga Debeljak, bosta namreč letos za izplačilo dividend skupaj namenili kar 64 milijonov evrov oziroma 12 milijonov evrov več kot leto prej. Na tretje in četrto mesto po višini dividend sta se uvrstila Gorenjska banka in Telekom Slovenije. Slednji je za dividende v preteklih letih namenjal najvišje zneske, letos pa naj bi delničarjem izplačal za slabih 20 milijonov evrov dividend. Sedaj že nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je sicer vletnem poročilu zapisal, da z letošnjim predlogom za izplačilo dividend »ohranjajo stabilno politiko dividend«, vendar pa velja ob tem omeniti, da bo letošnja dividenda Telekoma predvidoma za polovico nižja kot lani in štirikrat nižja kot v letu prej. Začrtane dividendne politike se letos ne bodo držali niti v Novi KBM, ki ima več kot 100.000 malih delničarjev. Po dividendni politiki bi morala Nova KBM pod vodstvom Matjaža Kovačiča letos za izplačilo dividend nameniti 30 odstotkov lanskega dobička oziroma 14 centov za delnico, delničarjem pa so predlagali, da celotni bilančni dobiček namenijo za druge rezerve iz dobička. Čeprav največji slovenski banki NLB in NKBM letos predvidoma ne bosta izplačali dividend, pa to ne velja za vse slovenske banke. Gorenjska banka, Banka Koper in SKB bodo namreč za dividende letos namenile kar 35 milijonov evrov, kar je skoraj polovica NKBM bi morala po dividendni politiki letos za izplačilo dividend nameniti 14 centov za delnico, delničarjem pa so predlagali, da ves bilančni dobiček namenijo za druge rezerve iz dobička. čistega dobička, ki so ga ustvarile v minulem letu. Kljub nižjim dividendam pa bodo analizirane družbe, ki bodo med svoje delničarje letos delile dobiček, za dividende letos namenile več kot polovico lanskega čistega dobička. Mercator in Petrol bosta za izplačilo dividend letos namenili celo več, kot je znašal njun lanski dobiček. Skoraj celotni dobiček bo delničarjem razdelila Cinkarna Celje, medtem ko bo Etol dividende izplačal kljub temu, da je lani posloval z izgubo. matjaz.po!anic@dnevnik.si Največji slovenski družbi po višini prihodkov in čistem dobičku Mercator in Krka, ki ju vodita Žiga Debeljak (levo) in Jože Colarič (na sredini), bosta letos za dividende namenili največ med vsemi družbami, ki kotirajo na ljubljanski borzi. Telekom Slovenije, ki je v minulih letih za dividende namenjal najvišje zneske, se je letos uvrstil na četrto mesto (na fotografiji desno nekdanji predsednik uprave Bojan Dremelj). Predlagane dividende največjih slovenskih družb Skupaj za Čisti Delež čistega Bruto dividenda dividende dobiček dobička za za delnico (EUR) (mio EUR) (mio EUR) dividende Skupščina Krka 1,1 37,2 170,8 21,8 17.06.10 Mercator 7,2 26,8 19,3 139,0 n.p. Gorenjska banka 70 21,4 33,8 63,2 sprejeto Telekom Slovenije 3 19,5 57,4 34,0 01.07.10 Petrol 5,9 12,3 10,7 115,5 sprejeto SKB 0,54 6,8 22,9 29,8 sprejeto Banka Koper 12,61 6,7 22,3 30,0 04.06.10 Sava 3,2 6,4 27,4 23,4 14.06.10 KDID 0,75 5,5 12,0 46,0 sprejeto Salus 40 4,9 6,3 78,1 sprejeto AbankaVipa 0,63 4,5 22,9 19,8 sprejeto Probanka 0,82 3,5 5,5 64,4 02.06.10 Banka Celje 5,5 2,8 6,8 41,3 08.06.10 Terme Čatež 5,5 2,7 5,4 49,8 30.06.10 Aerodrom LJubljana 0,43 1,8 6,1 29,9 23.06.10 Žito 3,05 1,1 1,9 55,5 02.06.10 Cinkarna Celje 1,25 1,0 1,0 99,2 01.06.10 Gea 0,6 0,7 2,0 36,2 sprejeto Etol 2,5 0,6 -2,4 n.s. 15.06.10 Plama-Pur 0,9 0,6 1,9 31,5 .sprejeto Grand Hotel Union 0,49 0,9 1,6 55,2 17.06.10 Nama 0,35 0,5 0,6 88,8 21.06.10 Vir; sklici in sklepi skupSčm, letna poročila, finančni koledarji, Ljubljanska borza

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 31. 05. 2010
Stran: 19

Več prispevkov