Potrebo po dokapitalizacijah naših bank in podjetij so analitiki začeli napovedovati lani, ko so banke v zaostrenih pogojih krize začele izkazovati poslovne rezultate na precej nižjih ravneh, kot smo jih bili vajeni prejšnja leta. Po decembra načrtovani in odloženi dokapitalizaciji NLB je minister za finance dr. Franc Križanič dejal, da jo bo dokapitalizirala tudi država sama, če bo treba, in da bo to storila v prvi polovici leta. Ali bo šlo za dokapitalizacijo ali v resnici za sanacijo banke, je vprašanje brez dogovora. Takrat je bila dokapitalizacija odložena, ker se druga največja lastnica belgijska KBC ni določila sodelovati v njej oziroma je odločitev odložila - najprej na januar, potem očitno za nedoločen čas. Toda pogovori z njo, so povedali v kabinetu ministra Križaniča, potekajo: "Pogovori so odprti, njihov zaključek pa bo odvisen od priprave načrta dokapitalizacije." Za kdaj je torej predvidena dokapitalizacija NLB? V kabinetu ministra za finance so nas v pisnem odgovoru poučili, da je "priprava dokapitalizacije NLB v pristojnosti uprave banke". Tehnično res, vsebinsko pa o tem odločajo največji lastniki - država obvladuje polovico banke. V upravi NLB so odgovorili, da je bil "predlog za dokapitalizacijo pripravljen in predstavljen nadzornemu svetu banke že konec lanskega leta. Izvedba je odvisna od dogovora med glavnima lastnikoma, uprava banke pa bo pripravila ustrezen tehnični predlog in ga nato predložila v presojo nadzornemu svetu". Morda že ta mesec, saj se bodo nadzorniki sestali konec maja, ko bodo sprejeli dokončno vsebino strategije razvoja banke; uvrstitev delnice NLB na borzo je eden od ciljev v tej strategiji. Dotlej bo država z upravo NLB očitno skušala doreči nekaj odprtih vprašanj glede bodoče strukture lastništva. V teh dneh potekajo priprave na skupen sestanek uprave NLB s predsednikom vlade in nekaj ključnimi ministri, uradno naj bi govorili o strategiji banke. Je pa tak sestanek malce neobičajna praksa, glede na to, da je to v funkciji nadzora pristojnost nadzornega sveta (čeprav bo v pogovorih verjetno sodeloval tudi prvi nadzornik Marko Simoneti). Ker pa je zaključek pogovorov s KBC odvisen od priprave načrta dokapitalizacije, lahko sklepamo, da so na vidiku spremembe v lastniški strukturi, ki jih je nakazal nedavni obisk libijske vladne delegacije. Libijci so namreč izrazili željo vstopiti v eno do slovenskih bank ali ustanoviti mešano banko. Tudi na podlagi načrta dokapitalizacije se bodo na ministrstvu za finance odločili, ali bodo vladi predlagali sodelovanje države pri dokapitalizaciji banke. Modelov za dokapitalizacijo je namreč več, ena od oblik je javna ponudba delnic. "Izdaja rednih delnic širši javnosti (IPO) je ena od možnosti dokapitalizacije banke. Kot je znano, je bila predvidena dokapitalizacija v višini do največ 250 milijonov evrov. Glavni razlog za dokapitalizacijo je predvsem v zagotavljanju kapitalske ustreznosti v primeru kreditne rasti," so povedali v NLB in dodali: "Z dokapitalizacijo krepimo kapital Core Tier I, ki je v zadnjem letu postal ključna kategorija, ki jo upoštevajo mednarodne rating agencije. EU regulativa na kapitalskem področju se namreč spreminja in daje večji poudarek prav temeljnemu kapitalu (Tier I)." Dokapitalizacije z IPO pa minister za finance "v obstoječih razmerah na kapitalskih trgih ne podpira, načeloma pa ji ne nasprotuje", so povedali v njegovem kabinetu in dodali, da "ministrstvo za finance ne vidi nobenih zadržkov glede uvrstitve delnic NLB na organiziran trg vrednostnih papirjev. Izvedba tega pa je v skladu z zakonom o gospodarskih družbah v pristojnosti uprave banke". In kakšno je stališče ministrstva do morebitne dokapitalizacije NKBM, o kateri naj bi se po neuradnih podatkih Matjaž Kovačič, prvi mož NKBM, dogovarjal (med drugimi) s Probanko, saj bi najbrž težko prepričal ministra za finance, da bi našel denar poleg NLB še za dokapitalizacijo NKBM. "O morebitni dokapitalizaciji NKBM na ministrstvu za finance nismo seznanjeni. Ministrstvo se bo do dokapitalizacije opredelilo, ko bomo prejeli dokument, iz katerega bodo razvidni namen, cilji in aktivnosti v zvezi z morebitno dokapitalizacijo," so odgovorili na naše vprašanje, ali bo država sodelovala pri morebitni dokapitalizaciji NKBM. Glede na to, da je na skupščini Abanke Vipa, ki bo konec maja, predvidena sprememba statuta banke, tako da bo država pri prihodnjih dokapitalizacijah lahko sodelovala s stvarnimi vložki, so na ministrstvu povedali, da podobnega modela pri NLB in NKBM ne načrtujejo. NLB je kljub izjemno zahtevnim razmeram, ki vladajo na mednarodnem trgu kapitala, uspešno zaključila pridobivanje novega dolgoročnega posojila brez poroštva države ali drugih potrebnih jamstev v višini 440 milijonov evrov. NLB je včeraj s skupino enajstih tujih bank podpisala pogodbo o najemu novega dolgoročnega posojila. Vsaka izmed enajstih bank je v posojilu sodelovala z enakim zneskom participacije 40 milijonov evrov. Posojilo z ročnostjo treh let so organizirale Baverische Landesbank, BNP Paribas, Commerzbank Aktiengesellschaf t, CrAgricole Corporate and Investment Bank, Erste Group Bank AG, ING Bank N.V., Intesa Sanpaolo S.p.A. skupaj z Banko Koper, Llovds TSB Bank plc, Raiffeisen Zentralbank Osterreich AG skupaj z Raiffeisenlandesbank Niederosterreich - Wien AG, UniCredit Bank Austria AG in Wells Fargo Bank, N.A. Posojilo bo namenjeno refinanciranju in financiranju poslovne dejavnosti NLB skupine, so sporočili iz NLB. (gr) Belgijska skupina KBC je v letošnjem prvem četrtletju ustvarila 442 milijonov evrov čistega dobička, kar je za 45 odstotkov več kot v zadnjem lanskem četrtletju. V primerjavi z enakim obdobjem lani je rezultat zelo dober, saj je KBC takrat zaradi posledic finančne krize izkazala 3,6 milijarde evrov izgube. Čisti dobiček brez upoštevanja enkratnih postavk je v prvem letošnjem četrtletju dosegel 543 milijonov evrov, medtem ko je v zadnjem lanskem četrtletju znašal 218 milijonov evrov, so včeraj sporočili iz skupine KBC, ki je tudi približno tretjinska lastnica NLB. Izvršni direktor skupine Jan Vanhevel je dejal, da se KBC v času okrevanja evropskega gospodarstva še vedno osredotoča na rast na svojih osnovnih trgih. "Četrtletni dobiček se je zvišal na račun stabilnega poslovanja in manjših izgub zaradi slabih posojil. Trend rasti prihodkov je ostal soliden," je povzel Jan Vanhevel. KBC je na domačem trgu ob stabilnih prihodkih in brez izgub zaradi posojil v prvem četrtletju ustvarila nekoliko višji neto dobiček kot v zadnjem lanskem četrtletju. V srednji in vzhodni Evropi je prav tako imela nekoliko višji dobiček, zlasti po zaslugi stabilnih neto obrestnih marž, višjih bruto zavarovalnih premij in večjega obsega poslovanja. Boljši rezultat so ustvarili tudi zaradi nižjih izdatkov in manjših slabitev zaradi slabih posojil, so še navedli v KBC. (sta) V kabinetu ministra za finance pravijo, daje priprava dokapitalizacije NLB v pristojnosti uprave banke. (Tit Košir)

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena,G. R.,STA
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 13. 05. 2010
Stran: 10