Potem ko je v začetku avgusta - po številnih postopkih v imenu razlaščenih imetnikov obveznic in delnic ter tozadevnimi intenzivnimi aktivnostmi doma in v tujini - Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo novo tožbo zoper NLB zaradi ugotovitve ničnosti vpisa izbrisa delnic in podrejenih obveznic te banke, je včeraj pri Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije vložilo še kazensko ovadbo proti družbi NLB d.d. in vsem petim članom njene uprave.
V ovadbi VZMD dokazuje, da iz dejstva, da je NLB d.d. v bilanci na dan 30. 9. 2013 uradno izkazala pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije (BS) pa je na isti dan ugotovila negativen kapital v višini (minus) 318 milijonov evrov ter na osnovi te ugotovitve izbrisala vse delnice in podrejene obveznice NLB d.d., nedvomno izhaja, da je uprava NLB d.d. storila vsaj eno kaznivo dejanje.
Če je ugotovitev BS o negativnem kapitalu NLB d.d. na dan 30. 9. 2013 v višini 318 milijonov evrov resnična, sledi, da je uprava NLB d.d. potvorila kapital te banke na dan 30. 9. 2013 za več kot milijardo evrov, kar predstavlja kaznivo dejanje po 1. odstavku 230. člena KZ-1.
Če je ugotovitev BS neresnična in je bil kapital NLB d.d. na dan 30. 9. 2013 pozitiven, kot je uradno objavila (in še vedno trdi) uprava NLB d.d., pa bi morala uprava NLB d.d. izpodbijati odločbo BS, ki je na osnovi ugotovitve negativnega kapitala razlastila vlagatelje NLB d.d.; skladno s 347. čl. ZBan-1 jeuprava banke edina pristojna za takšno izpodbijanje in s tem za zaščito svojih vlagateljev, zato je z ne-izpodbijanjem zavestno oškodovala vlagatelje in storila kaznivo dejanje po 1. in 2. odstavku 240. člena KZ-1.
V slednjem primeru predstavlja dodatno oteževalno okoliščino storjenega kaznivega dejanja tudi dejstvo, da je uprava NLB d.d. odločitev o ne-izpodbijanju sprejela kljub temu, da je sredi septembra 2013 na lastno iniciativo pridobila in tako ob izdaji odločbe Banke Slovenije že poznala ekspertizo Pravne pisarne Clifford Chance, ki je v izbrisu podrejenih obveznic NLB d.d. prepoznala hude kršitve mednarodnega bančnega prava, in pravno mnenje Inštituta za primerjalno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v tem dejanju prepoznal več kršitev Ustave Republike Slovenije.
Izjemno ostro je tokrat - spričo novih dokazov, ugotovitev in aktualnih dogajanj - vložitev kazenske ovadbe pospremil Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič: »Tako na bruhanje nam je šlo v Združenju le redkokdaj v teh devetih letih - ob vseh tajkunskih barabijah, iztisnitvah, razlastitvah, arogantnih oškodovanjih in krajah, res ni para ostudnemu unovčevanju zaslug za »nacionalno katastrofo in izdajstvo«, ki so ga uprizorili nekateri najvišji funkcionarji in predstavniki Republike Slovenije in ga bodo plačevale, trpele še premnoge generacije. Ti prodani krvosesi se po uspešnem »ropu stoletja« zdaj zatekajo in nameščajo na obetane sinekurne položaje aparatčikov v evropskih in mednarodnih (finančnih) ustanovah,« ter izpostavil: »na podlagi sila sporne, z vidika posledic pa naravnost šokantne, vsiljene novele Zakona o bančništvu, napačnih predpostavk stresnih testov, potvorjenega prikazovanja negativnega bančnega kapitala in fiktivnivnih bodočih izgub, nepotrebnega enormnega zadolževanja za sanacijo bank, škodljivega odtekanja dobrih terjatev in naložb na DUTB (s preko 70 % diskonti), je bilo - poleg izjemne škode za slovensko poslovno-investicijsko okolje in kredibilnost - ob skladih in institucionalnih vlagateljih, domačih in tujih, na ljubljanski in varšavski borzi, razlaščenih blizu 100.000 imetnikov bančnih delnic, 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah; izjemne izgube so utrpela številna podjetja, institucije, občine ter gospodarstvo, državljani in družba nasploh.«
V VZMD - poleg razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic - vabijo tudi razlaščene delničarje slovenskih bank, da pristopijo k postopkom zaščite njihovih pravic, interesov in premoženja, ki jih vodi VZMD. To lahko storijo brez kakršnihkoli stroškov, le s podpisom na strežniku VZMD objavljenega Pooblastila odvetnici, Izjave o lastništvu vrednostnih papirjev s kontaktnimi podatki in kopijo osebnega dokumenta. Izpolnjeno in podpisano dokumentacijo naj zainteresirani razlaščeni delničarji pošljejo na naslov VZMD, Salendrova 4, 1000 Ljubljana.
Podpis pooblastila za razlaščene delničarje ne predstavlja nikakršnih stroškov in s tem ne prevzemajo obveznosti ali stroškov za zastopanje, pripravo Pobude, strokovna mnenja, ekspertize ipd., kar je bilo in še bo potrebno za izvedbo postopkov ter uporabo pravnih sredstev zoper razlastitev delničarjev.
Vse navedene stroške krije VZMD. Neobvezno se lahko razlaščeni delničarji, imetniki obveznic in drugi podporniki prizadevanj VZMD odločijo za prostovoljno donacijo, in sicer na račun VZMD, odprt pri NLB, d.d., številka: SI56 0201 0025 6523 838, s pripisom namena:»Zoper škandalozne razlastitve v slovenskih bankah«.