V prihodnjih dneh lahko pričakujemo Prevzemno ponudbo za odkup delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d.d. Nekatere borzno-posredniške hiše tako delničarjem že pošiljajo dopise in ponudbe (posebnih) pogojev za odpiranje trgovalnih računov ter sprejem Prevzemne ponudbe. Ker se na Informacijsko pisarno za delničarje Mercatorja, ki jo Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) v sodelovanju z družbo zagotavlja že vse od leta 2009, v zadnjih dneh obrača vse več tozadevno zainteresiranih delničarjev, so iz VZMD na vse slovenske borzno-posredniške hiše (članice Ljubljanske borze) naslovili prošnjo za posredovanje natančnih informacij in pogojev, ki jih imajo delničarji v primeru sprejema pričakovane Prevzemne ponudbe.

Na utemeljeno prošnjo VZMD so do današnjega roka odzvali le iz Abanke, BKS banke, Gorenjske banke, Nove Ljubljanske banke (NLB) in Raiffeisen banke. Preostale, ki se utegnejo odzvati še v prihodnjih dneh, bo VZMD dodatno vključil v primerjalno tabelo.

Cene samega sprejema Prevzemne ponudbe se med različnimi borzno-posredniškimi hišami med seboj precej razlikujejo.

Tako na primer pri Raiffeisen banki znaša sprejem Ponudbe za do 499 delnic 11,00 €, od 500 do 4.999 delnic 14,87 €, od 5.000 do 9.999 delnic 23,40 €, nad 10.000 delnic pa 48,75 €. Trgovalni račun lahko stranka zapre takoj po opravljeni transakciji, vendar ji bodo v vsakem primeru zaračunani tudi stroški letnega vodenja računa (cene veljajo pod pogojem, da delničar še ni njihova stranka, medtem ko pogoji za njihove aktualne stranke žal niso bili posredovani).

Gorenjska banka ne glede na število delnic za prevzem Prevzemne ponudbe delničarjem zaračunava 11,19 €, medtem ko Abanka do vrednosti  5.000,00 € zaračunava stroške v višini 15,00 €, do vrednosti 25.000,00 €, zaračunava 25,00 €, nad 25.000,00 € pa zanaša strošek sprejema 80,00 €. NLB za razliko od ostalih borzno-posredniških hiš, ki so se odzvale, ponuja delničarjem brezplačno odpiranje trgovalnega računa, strošek sprejema Prevzemne ponudbe pa je pri transakciji do 1.000,00 € - 8,00 €, do 3.000,00 € - 15,00 €, do 10.000,00 € - 30,00 €, nad 10.000,00 € pa 60,00 €.  

Z željo po karseda domišljenem odločanju o podpori političnim strankam in kandidatom na nedeljskih volitvah v Državni zbor RS ter njegovi kvalitetni sestavi in slovenski stvarnosti nasploh, je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) v začetku tedna - poleg poziva Predsednici Vlade RS ter v okviru prizadevanj za zaščito pravic in interesov preko 500.000 neposredno oškodovanih vlagateljev - na vse politične stranke, ki se potegujejo za podporo volivcev, naslovilo konkretni vprašanji:

1. Ali boste v primeru izvolitve v Državni zbor RS podprli oblikovanje sporazumnega dogovora Republike Slovenije s fizičnimi osebami - malimi nepoučenimi vlagatelji o popravi oškodovanja, ki so ga utrpeli z izbrisom (podoben izbris so doslej v EU utrpeli le še mali vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, s katerimi je Vlada Kraljevine Nizozemske tak dogovor že sklenila 11. julija lani in podrejenim upnikom v celoti povrnila prej izbrisano terjatev)?
2. Ali boste v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo?

Ob tem so iz VZMD ponovno opozorili, da je bila v treh slovenskih bankah z večinskim državnim lastništvom (četrta bo kot kaže Banka Celje) razlaščena več kot četrtina vsega prebivalstva: blizu 100.000 imetnikov bančnih delnic in 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah; izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.

Zato VZMD objavlja imena političnih strank, ki se jim se jim do predvolilnega petka, do 12.00, ni zdelo vredno odzvati ali odgovoriti na zgornji vprašanji, pomembni vsaj četrtini vseh državljanov (po abecednem vrstnem redu): Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), Državljanska lista (DL), Liberalno gospodarska stranka (LGS), Piratska stranka Slovenije, Pozitivna Slovenija (PS), Slovenska nacionalna stranka (SNS), Socialni demokrati (SD), Stranka Mira Cerarja (SMC), Stranka humana Slovenija, Stranka Verjamem, Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB), Zeleni Slovenije.

Sledi dobesedni prepis prejetih odzivov in odgovorov posameznih političnih strank (po abecednem vrstnem redu):

Enakopravni deželani - Naprej Slovenija (NPS):

1)V celoti podpiramo vrnitev denarja podrejenim upnikom oz tako, da denar povrnejo tisti, ki so banke potopili!

2) V celoti je vrnitev denarja malih vlagateljev pomemben del našega zavezujočega programa tudi po vstopu v parlament !

S Spoštovanjem Blaž Svetek , predsednik NPS in Jožef Jarh , pred.SED

Nova Slovenija - Krščanski demokrati (NSi):

Spoštovani,

Spodaj pošiljam odgovora NSi na vaši vprašanji.

Lep dan,

Aleš Trtnik, PR NSi
041 283 261

1. Ali boste v primeru izvolitve v Državni zbor RS podprli oblikovanje sporazumnega dogovora Republike Slovenije s fizičnimi osebami - malimi nepoučenimi vlagatelji o popravi oškodovanja, ki so ga utrpeli z izbrisom (podoben izbris so doslej v EU utrpeli le še mali vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, s katerimi je Vlada Kraljevine Nizozemske tak dogovor že sklenila 11. julija lani in podrejenim upnikom v celoti povrnila prej izbrisano terjatev)?

V Novi Sloveniji smo nasprotovali noveli Zakona o bančništvu, ki je razlastil imetnike delnic in obveznic bank v večinski državni lasti, z naslednjimi argumenti: 

- Lastniki podrejenih finančnih instrumentov ne smejo nositi breme sanacije bank v večji meri kot lastniki depozitov nad vrednostjo 100.000 EUR, torej nad zneskom, do katerega nosi garancijo za izplačilo depozita Republika Slovenija. Namreč ne eni ne drugi niso imeli pravice upravljanja in odločanja v bankah. 

- Zavzemamo se za to, da morajo breme sanacije bank v največji možni meri nositi tisti, ki so tako stanje v bančnem sistemu povzročili. To so člani uprav in nadzornih svetov. Vsi ti so s svojim premoženjem odgovorni za svoje slabe odločitve. Ta njihova odgovornost obstaja že po dosedanjih predpisih, konkretno gre za 60 in 66. člen Zakona o bančništvu,  ki pa se ne izvajajo. Namesto, da bi od njih terjali odgovornost, si člani uprav in nadzornih svetov izplačujejo visoke plače in nagrade, ko jim preneha mandat pa si izplačajo astronomske odpravnine (spomnimo se samo primera milijonske odpravnine, ki je bila izplačana predsedniku uprave NLB Kramarju).

Kot sami navajate v vašem uvodu, je zoper sprejeto novelo Zakona o bančništvu v delu, ki se nanaša na razlastitev lastnikov podrejenih finančnih instrumentov, vloženih več zahtev za ustavno presojo. Krščanski demokrati bomo počakali na odločitev Ustavnega sodišča o tem vprašanju in bomo spejeto odločitev spoštovali. Če bo Ustavno sodišče sporno določilo Zakona o bančništvu razveljavilo, bomo uredili vprašanje poprave oškodovanja lastnikov razlaščenih podrejenih finančnih instrumentov s posebnim zakonom.

2. Ali boste v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo?

Pri vstopanju v vladno koalicijo bomo v koalicijski pogodbi opredelili način reševanja te problematike.

Slovenska demokratska stranka (SDS):

Ljubljana, 9. julij 2014

Spoštovani,

zahvaljujemo se za vaša vprašanja.

V nadaljevanju pošiljamo odgovor SDS.

Zakona o bančništvu, na katerem temelji izbris, v PS SDS nismo podprli. Vsebine sporazumnega dogovora med Vlado Kraljevine Nizozemske in malimi vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal ne poznamo. Spoštovali bomo odločitev Ustavnega sodišča, ki bo tudi temelj za naše odločanje glede te problematike v prihodnje. 

Vljudno vabljeni k spremljanju naših aktivnosti na www.sds.si oziroma na spletni strani za državnozborske volitve: http://www.dz2014.sds.si/si/.

Prijazen pozdrav,

Služba za odnose z javnostmi SDS

tel: 01 43 45 443 

mob: 030 650 561

mail: soj@sds.si

www.sds.si

@strankaSDS

@JJansaSDS

Slovenska ljudska stranka (SLS):

VZMD - Vseslovensko združenje malih deležnikov

Ljubljana, 8. julij 2014

Zadeva: Vprašanja VZDM in odgovori SLS

Vprašanji:

1. Ali boste v primeru izvolitve v Državni zbor RS podprli oblikovanje sporazumnega dogovora Republike Slovenije s fizičnimi osebami - malimi nepoučenimi vlagatelji o popravi oškodovanja, ki so ga utrpeli z izbrisom (podoben izbris so doslej v EU utrpeli le še mali vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, s katerimi je Vlada Kraljevine Nizozemske tak dogovor že sklenila 11. julija lani in podrejenim upnikom v celoti povrnila prej izbrisano terjatev)?

2. Ali boste v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo?

Odgovor SLS:

Med sprejemanjem omenjene novele Zakona o bančništvu v Državnem zboru RS smo v SLS glasno opozarjali na navedeno problematiko, saj zadeva precejšen krog vlagateljev, ki so bili prepričani, da gre za klasične obveznice, kar pomeni dolžniški odnos. Dobro poučeni vlagatelji vedo, da v tujini podrejene bančne obveznice veljajo za visoko tvegan finančni instrument, s katerim ob razpršenem tveganju trgujejo le močne finančne institucije, ponavadi gre za finančne sklade in druge upravljavce premoženja. Iz tega vidika je EK tudi vztrajala pri razlastitvi, saj domneva, da so bili vsi vlagatelji seznanjeni z visokim tveganjem, tudi popolno izgubo vložka. V Sloveniji se je tovrstne podrejene finančne instrumente prodajalo praktično na bančnih okencih, vlagatelji pa večinoma niso bili seznanjeni z možnimi posledicami. Poleg tega v SLS predvidevamo, da je prihajalo celo do zavajanj v obliki obljubljanja visokih donosov, ne da bi bili kupci jasno in v skladu z zakonodajo opozorjeni tudi na tveganja, ki jih takšna naložba prinaša. V nakupe tovrstnih obveznic so se podali tudi nekateri pokojninski skladi, ki pa bi sicer naravo tovrstnih finančnih instrumentov morali bistveno bolje poznati in se takih tveganj tudi izogibati. Vprašljiva je tudi vloga Banke Slovenije, ki javnosti ni opozorila, da pri podrejenih obveznicah obstaja tveganje popolne razlastitve, čeprav je takšna praksa v EU že obstajala.

Ko se je sprejemal Zakon o bančništvu, smo v SLS vse te dileme zelo jasno izpostavili, kot tudi bojazen, da se zaradi protiustavnih elementov lahko vplete tudi Ustavno sodišče RS, strošek pa bo na koncu za državo še bistveno večji. Posluha v vladni koaliciji žal ni bilo, hitelo se je z iskanjem ad hoc rešitev za dokapitalizacijo bank, sedaj pa je zadeva že na Ustavnem sodišču RS, ki bo imelo zadnjo besedo. V SLS vse odločitve Ustavnega sodišča RS spoštujemo in spoštovali bomo tudi to odločbo, za katero sicer pričakujemo, da bo v korist malim vlagateljem v podrejene obveznice.

*** 

Združena levica (Demokratična stranka dela, Iniciativa za demokratični socializem, Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije):

Spoštovani,

Vaš primer bi vsekakor najprej preučili. V primeru, da bi ugotovili, da vam je bila storjena krivica, bi podprli določeno obliko sporazumne poprave nanesene škode.

Opisani primer in šemnogi drugi so normalni način delovanja v kapitalizmu, v Združeni levici pa nismo za stihijsko reševanje posamičnih simptomov te anomalije, ki vznikajo iz vseh por, in jih ni mogoče obvladovati ne da bi se lotili reševanja izvora problema.

Lep pozdrav,

Združena levica

Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je v imenu Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji Nove KBM« in Sekcije NKBM pri VZMD na Banko Slovenije, DUTB, NKBM in Vlado RS naslovilo pisno zahtevo za vpogled v dokumentacijo, uporabljeno metodologijo, zapisnike, vrednotenja in izračune, ki so bili (oz. naj bi bili) osnova za izbris delnic in podrejenih obveznic slovenskih bank - zlasti malim, nepoučenim vlagateljem, ki niso mogli vplivati na poslovno politiko bank, saj je imela država v njih večinski delež ter je vsa leta imenovala njihove nadzorne svete in vodstva. V treh bankah z večinskim državnim lastništvom (četrta bo kot kaže Banka Celje) je bila razlaščena več kot četrtina vsega prebivalstva: blizu 100.000 imetnikov bančnih delnic in 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah; izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.

Po temeljiti analizi dogajanj in dostopne dokumentacije so strokovni sodelavci VZMD prišli do zaskrbljujočih in šokantnih zaključkov. Kršene so bile osnovne človekove pravice, kršena je bila Ustava RS, zakoni in predpisi, temeljne etične in človeške vrednote. Ob tako usodnem dogodku, kot je razlastitev sto tisoč državljanov, niso bile opravljene bilance NKBM, izkazalo se je, da so bile na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesene predvsem terjatve z boljšo boniteto (t. i. ne-strateške naložbe), posojila bonitet D in E pa so večinoma ostala na bankah, po formalni razlastitvi je bil kapital NKBM dejansko še vedno pozitiven …

Da bi razčistili navidezne dileme, dodatno podprli naša prizadevanja ter z Ustavo in z mednarodno konvencijo zagotovljene človekove pravice do zasebne lastnine in varstva pravic delničarjev, omogočili rehabilitacijo delničarstva in izdajanja podrejenih obveznic, želijo v VZMD - skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS št. 51/2006, 117/2006 in 23/2014) - dobiti vpogled v dokumentacijo, uporabljeno metodologijo, zapisnike vrednotenja in izračune, ki so bili osnova za razlastninjenje malih delničarjev, zlasti:

• zapisnike Medresorske komisije iz 20. čl. ZUKSB in Usmerjevalnega odbora,
• dokumentacijo skrbnega pregleda NKBM od avgusta do decembra 2013,
• ponovno vrednotenje in prenose na DUTB od decembra 2013 do januarja 2014,
• prenose terjatev in zavarovanj NKBM po posameznih pravnih osebah z vsemi podatki (bonitetni razred, vrednost terjatve, vrednost odkupa terjatev in zavarovanj, preneseno zavarovanje z opisom oz. podatki).

Upravičeno in argumentirano torej zahtevajo, da Vlada RS, DUTB in NKBM omogočijo vpogled in ustrezno kontrolo nad prodajo odtujenega premoženja, torej vpogled v dokumentacijo DUTB in NKBM za vse postavke, ki so bile predmet odpisov, rezervacij in zavarovanj NKBM ter prenosov terjatev in premoženja iz NKBM na DUTB.

Sicer so v tem tednu iz VZMD z argumentiranim pismom že opozorili Vlado RS, da je država vrednost 'slabih' terjatev ob prenosu na DUTB umetno močno znižala tako, da so jih po navodilih Medresorske komisije in Usmerjevalnega odbora ocenjevali v nasprotju z MRS. Metodologija ocenjevanja 'slabih terjatev' bank ni bila določena v Zakonu o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). Zunanji ocenjevalci se niso držali niti metodologije MRS niti modela in elementov iz Uredbe o izvajanju ZUKS, ki jo je izdala vlada. Za vsako preneseno terjatev so iz NKBM dodatno odtujili še skoraj dvakratnik zavarovanj. DUTB je tako od NKBM prevzela 1.033 M€ terjatev in obveznic ter okoli 1.900 M€ zavarovanj. Dala je 388 M€ poplačila v svojih obveznicah in s tem NKBM povzročila (brez zavarovanj) izgubo v višini -641 M€. Na ta način je izguba NKBM za leto 2013 zrasla od -90 M€ na ogromnih -685 M€. Neverjetne, fiktivne bodoče izgube do leta 2015 so bile na ta način spremenjene v dejanske in objavljene kot že realizirane izgube (virtualni stečaj). To je priznal guverner Banke Slovenije: »Banke so zdaj dokapitalizirane po najbolj strašnih obremenitvenih testih vsaj do konca 2015«.

Poučen je primer delnic Letrike v zastavi: delnica je bila prenesena na DUTB po 10,5 €, ko je bila na trgu vredna 31 €, tri tedne po tem prenosu pa celo 42 €; prodane so bile junija 2014 po 67,1 €! Banka in delničarji so bili oškodovani za 9 M€ - kredit bi bil s prodajo delnic lahko dvakrat poplačan. Takih in podobnih primerov je v NKBM veliko.

Ob številnih in raznoterih postopkih, ki jih je VZMD sprožil v imenu razlaščenih imetnikov obveznic slovenskih bank - ter s tem povezanimi intenzivnimi aktivnostmi doma in v tujini - je VZMD konec maja, preko odvetnice Tamare Kek, na Ustavno sodišče RS vložil še - doslej edino - pobudo za presojo ustavnosti določb Zakona o bančništvu (ZBan-1L) tudi iz naslova izbrisanih delnic oz. v imenu razlaščenih imetnikov delnic slovenskih bank. Pri tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ponovno izpostavil: »Na podlagi sila sporne, z vidika posledic pa naravnost šokantne novele Zakona o bančništvu je bilo - poleg izjemne škode za slovensko poslovno-investicijsko okolje in kredibilnost - ob skladih in institucionalnih vlagateljih, domačih in tujih, na ljubljanski in varšavski borzi, razlaščenih preko 100.000 malih, večinoma nepoučenih vlagateljev, tudi iz naslova odmevne javne prodaje državnega deleža v NKBM, ter imetnikov delnic in podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke ter Probanke in Factor banke.«

Tako so tudi razlaščeni delničarji slovenskih bank dobili možnost, da pristopijo k postopkom zaščite njihovih pravic, interesov in premoženja, ki jih vodi VZMD. To lahko storijo brez kakršnihkoli stroškov, le s podpisom na strežniku VZMD objavljenega Pooblastila odvetnici, Izjave o lastništvu vrednostnih papirjev s kontaktnimi podatki in kopijo osebnega dokumenta. Izpolnjeno in podpisano dokumentacijo naj zainteresirani razlaščeni delničarji pošljejo na naslov VZMD, Salendrova 4, 1000 Ljubljana.

Danes so iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) v imenu Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji Nove KBM« in Sekcije NKBM pri VZMD na Predsednico Vlade RS, mag. Alenko Bratušek, naslovili pismo v katerem izpostavljajo, da je pomemben razlog za izjemno nizko podporo, ki ji jo kažejo predvolilne ankete, gotovo tudi krivica, ki je bila zagrešena ob izbrisu delnic in podrejenih obveznic v slovenskih bankah - zlasti malim vlagateljem, ki niso mogli vplivati na poslovno politiko bank, saj je imela država v njih večinski delež ter je vsa leta imenovala njihove nadzorne svete in vodstva. V treh bankah z večinskim državnim lastništvom (četrta bo kot kaže Banka Celje) je bila razlaščena več kot četrtina vsega prebivalstva: blizu 100.000 imetnikov bančnih delnic in 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah; izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine. Ob tem so Predsednici Vlade RS ponovno predstavili nekatera bistvena dejstva v zvezi z izbrisom ter prizadetimi imetniki obveznic in delnic, tokrat predvsem primer NKBM, kjer je bila v preteklosti tudi članica nadzornega sveta.

VZMD je - poleg poziva Premierki - na vse politične stranke, ki se potegujejo za podporo volivcev na skorajšnjih volitvah v Državni zbor RS naslovil konkretni vprašanji: »Ali boste v primeru izvolitve v Državni zbor RS podprli oblikovanje sporazumnega dogovora Republike Slovenije s fizičnimi osebami - malimi nepoučenimi vlagatelji o popravi oškodovanja, ki so ga utrpeli z izbrisom (podoben izbris so doslej v EU utrpeli le še mali vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, s katerimi je Vlada Kraljevine Nizozemske tak dogovor že sklenila 11. julija lani in podrejenim upnikom v celoti povrnila prej izbrisano terjatev)?« in »Ali boste v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo?«

Dopis političnim strankam Predsednik VZMD zaključuje z vnaprejšnjo zahvalo za konkretne odgovore, ki bodo, kot navaja: »našim članom, sodelavcem in partnerjem gotovo olajšali odločitev o podpori kandidatom za Poslance novega sklica Državnega zbora RS ter vsekakor pripomogel h kvaliteti sestave, razprav in odločanj ter slovenske stvarnosti nasploh«.

Sicer pobudniki med drugim opozarjajo, da sta Evropska komisija in Republika Slovenija z izbrisom malih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic dokončno uničili slovenski kapitalski trg delnic ter obveznic, podjetniških in državnih. Vzajemni in pokojninski skladi so že skoraj v celoti (2.000 M€) na tujih trgih, kjer ustvarjajo delovna mesta, med tem ko jih v Sloveniji zapirajo. Zakaj naši vzajemni skladi niso kupili obstoječih ali na novo izdanih delnic Mercatorja, Športnega centra Pohorje, Heliosa, Letrike, Svee ter rešili sedanje in zelo verjetne bodoče probleme teh družb?! Zakaj je npr. Agrokor boljši kot četrt milijona domačih malih vlagateljev, ki jim država premoženje vsakih nekaj let podržavi (Proficia Dadas, Zvona, banke) in zaplenjena podjetja proda (tujcem)!

Vlada RS se pri tem izgovarja na Evropsko komisijo (EK) in na dane obljube. Kaj pa avstrijska vlada? Avstrijska banka Raiffeisen je pri 113 M€ »zelo konzervativno« ugotovljenega kapitalskega primanjkljaja v istem stresnem testu slovensko podružnico dokapitalizirala samo s 40 M€. Svojih delničarjev niso razlastninili, saj s tem višine kapitala ne bi spremenili, nasilna zamenjava lastnikov pa bi bila usodna za banko in državo Avstrijo. Slovenija je vložila zahtevo za 900 M€ državne pomoči za sistemsko banko januarja 2013, EK jo je odobrila decembra 2013 po popolnem izničenju  vseh delnic in podrejenih obveznic. Avstrija je šestkrat višjo zahtevo za nesistemsko banko Hypo-Alpe-Adria vložila 29. junija 2013 in jo dopolnila 29. 8. 2013; EK jo je odobrila že septembra 2013, brez zahteve za kakršen koli odpis ali pretvorbo podrejenih obveznic, kaj šele za njihov popoln odpis. EK torej s Slovenijo ne ravna kot z enakopravno članico EU, čeprav Sloveniji ni posodila nobenih sredstev za sanacijo bank. In vaša vlada se tem dvojnim merilom ni znala upreti?!

Dne 29. 4. 2014 je Evropski bančni organ (EBA) objavil splošno metodologijo in scenarij za letošnje stresne teste 130 bank v državah EU. Samo 4 mesece po izničenju delnic NKBM so EK, ECB in EBA bistveno spremenile napovedi gospodarskih gibanj 2013-2015 za Slovenijo, npr. pri BDP od padca -9,5 % na -3,3 % v neugodnem primeru, pri zasebni potrošnji od -18,0 % na -1,4 %, znižanje brezposelnost od 10,1 % na 9,8 % namesto na 11,5 % v osnovnem scenariju. Do leta 2015 se znajo napovedi o previsoki dokapitalizaciji še bistveno povečati. Po novi metodologiji EBA je bila torej dokapitalizacija slovenskih bank decembra lani za 1.500-2.000 M€ previsoka ter razlastninjenje delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic milo rečeno nestrokovno. Višek kapitala bi po letošnjih stresnih testih morali porabiti za vračilo delnic in podrejenih obveznic razlaščenim lastnikom podržavljenih bank po sedanji vrednosti dejansko vplačanih sredstev.

Že v dobrem mesecu po izdaji Odločbe ter izbrisu delnic in obveznic se je namreč pokazalo, da so bile predpostavke stresnih testov napačne in s tem ocene o možni nepokriti izgubi v višini 1.055 M€ (z 1 % verjetnostjo) nerealne. Npr. za leto 2013 je bil padec BDP v neugodnem scenariju ocenjen na -3,1 %, dejansko je bil -1,1 %; letos naj bi bil padec BDP -3,8 %, državni Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) napoveduje rast +0,5 %, Evropska komisija celo 0,8 %! V obdobju 2013-2015 naj bi bil skupen padec BDP kar -9,5 %, padec zasebne potrošnje pa celo -18 %; Evropska komisija nam je letos za obdobje 2013-2015 napovedala rast BDP za 1,1 % in padec zasebne potrošnje le -1,4 %. Ocenjevati bodoče izgube je tvegano početje, na osnovi 1 % verjetnosti morebitnih bodočih izgub razlastiti četrtino prebivalstva pa je nestrokovno, zavržno, škodljivo in nedržavotvorno dejanje. Ali bo država zaradi dokazano nerealnih ocen sedaj vrnila premoženje oropanim delničarjem in imetnikom podrejenih obveznic? To mora narediti iz pravnih, ekonomskih, političnih in etičnih razlogov.

Politika je javnost uspela prepričati, da se je morala v tujini zadolžiti za sanacijo bank v višini 3.600 M€ (niso bile redke celo še enkrat višje številke). NKBM sta dokapitalizirala vlada z 870 M€ in DUTB s 388 M€ »kupnine«, skupaj je dobila 1.260 M€ kapitala in je imela po zadnjem poročilu previsoko, 20,5 % kapitalsko ustreznost - povprečje bank v EU je 10 %! Vlada trdi, da je bilo 620 M€ v 'denarju' - v resnici je bilo od 620 M€ kar 361 M€ preneseno iz državnih depozitov, za 43 M€ je bilo obveznic prejšnjih izdaj RS (stvarnega vložka, kar ni denar) ter 250 M€ novih obveznic - plačilo je obljubljeno v dveh ali treh letih. V obveznicah je bila tudi 'kupnina' DUTB.  NKBM je torej dobila samo 223 M€ gotovine, 77 M€ manj kot je dokapitalizacije želelo vodstvo banke. In samo za to vsoto se je bilo potrebno zadolžiti v tujini, vse drugo je sicer povečalo javni dolg, vendar si teh sredstev sploh ni bilo potrebno sposoditi. Na drugi strani je iz NKBM odteklo na DUTB 1.032 M€ večinoma dobrih terjatev (slabe so bile odpisane ali so bila zanje sredstva rezervirana) in blizu 1.900 M€ zavarovanj. Dejansko je torej šlo za rop NKBM in njenih zasebnih lastnikov.

Poučen je primer delnic Letrike v zastavi: delnica je bila prenesena na DUTB po 10,5 €, ko je bila na trgu vredna 31 €, tri tedne po tem prenosu pa celo 42 €; prodane so bile junija 2014 po 67,1 €! Banka in delničarji so bili oškodovani za 9 M€ - kredit bi bil s prodajo delnic lahko dvakrat poplačan. Takih in podobnih primerov je v NKBM veliko.Vrednost 'slabih' terjatev je država ob prenosu na DUTB umetno močno znižala tako, da so jih po navodilih medresorske komisije in usklajevalnega odbora ocenjevali v nasprotju z MRS. Metodologija ocenjevanja 'slabih terjatev' bank ni bila določena v Zakonu o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). Zunanji ocenjevalci se niso držali niti metodologije MRS niti modela in elementov iz Uredbe o izvajanju ZUKS, ki jo je izdala vlada. Za vsako preneseno terjatev so iz NKBM dodatno odtujili še skoraj dvakratnik zavarovanj. DUTB je tako od NKBM prevzela 1.033 M€ terjatev in obveznic ter okoli 1.900 M€ zavarovanj. Dala je 388 M€ poplačila v svojih obveznicah in s tem NKBM povzročila (brez zavarovanj) izgubo v višini -641 M€. Na ta način je izguba NKBM za leto 2013 zrasla od -90 M€ na ogromnih -685 M€. Neverjetne, fiktivne bodoče izgube do leta 2015 so bile na ta način spremenjene v dejanske in objavljene kot že realizirane izgube (virtualni stečaj). To je priznal guverner Banke Slovenije: »Banke so zdaj dokapitalizirane po najbolj strašnih obremenitvenih testih vsaj do konca 2015«.

Poudarke in ugotovitve strokovnih sodelavcev VZMD je Predsednica Vlade prejela v vednost že junija, ko so pobudniki te naslovili na zakonodajalca - Državni zbor RS. Omenjena ekspertiza je bila predhodno predstavljena tudi na novinarski konferenci v prostorih VZMD, kjer so odvetnica Tamara Kek, zasl. prof. dr. Peter Glavič, predstavnik Sekcije NKBM pri VZMD ter Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji Nove KBM«, in mag. Kristjan Verbič, predsednik VZMD, med drugim predstavili tudi nekaj novih, presunljivih ugotovitev strokovnih sodelavcev VZMD ter orisali številne dosedanje in še načrtovane aktivnosti, v imenu vseh razlaščenih malih delničarjev slovenskih bank, ki so že oz. še bodo podpisali Pooblastilo odvetnici.

Ob številnih in raznoterih postopkih, ki jih je VZMD sprožil v imenu razlaščenih imetnikov obveznic slovenskih bank - ter s tem povezanimi intenzivnimi aktivnostmi doma in v tujini - je VZMD konec maja, preko odvetnice Tamare Kek, na Ustavno sodišče RS vložil še - doslej edino - pobudo za presojo ustavnosti določb Zakona o bančništvu (ZBan-1L) tudi iz naslova izbrisanih delnic oz. v imenu razlaščenih imetnikov delnic slovenskih bank. Pri tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ponovno izpostavil: »Na podlagi sila sporne, z vidika posledic pa naravnost šokantne novele Zakona o bančništvu je bilo - poleg izjemne škode za slovensko poslovno-investicijsko okolje in kredibilnost - ob skladih in institucionalnih vlagateljih, domačih in tujih, na ljubljanski in varšavski borzi, razlaščenih preko 100.000 malih, večinoma nepoučenih vlagateljev, tudi iz naslova odmevne javne prodaje državnega deleža v NKBM, ter imetnikov delnic in podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke ter Probanke in Factor banke.«

Podpis pooblastila za razlaščene delničarje ne predstavlja nikakršnih stroškov in s tem ne prevzemajo obveznosti ali stroškov za zastopanje, pripravo Pobude, strokovna mnenja, ekspertize ipd., kar je bilo in še bo potrebno za izvedbo postopkov ter uporabo pravnih sredstev zoper razlastitev delničarjev.Tako so tudi razlaščeni delničarji slovenskih bank dobili možnost, da pristopijo k postopkom zaščite njihovih pravic, interesov in premoženja, ki jih vodi VZMD. To lahko storijo brez kakršnihkoli stroškov, le s podpisom na strežniku VZMD objavljenega Pooblastila odvetnici, Izjave o lastništvu vrednostnih papirjev s kontaktnimi podatki in kopijo osebnega dokumenta. Izpolnjeno in podpisano dokumentacijo naj zainteresirani razlaščeni delničarji pošljejo na naslov VZMD, Salendrova 4, 1000 Ljubljana.

Vse navedene stroške krije VZMD. Neobvezno se lahko razlaščeni delničarji, imetniki obveznic in drugi podporniki prizadevanj VZMD odločijo za prostovoljno donacijo, in sicer na račun VZMD, odprt pri NLB, d.d., številka: SI56 0201 0025 6523 838, s pripisom namena: Zoper škandalozne razlastitve v slovenskih bankah.

Danes bo v Velenju potekala 21. skupščina družbe Gorenje, d.d., ki se je bo udeležil tudi Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, ki bo zastopal 64.561  delnic, iz naslova pooblastil 310 delničarjev, ki jih je prejel kot eden od desetih predlaganih pooblaščenec v sklopu organiziranega zbiranja pooblastil, ki ga že tradicionalno izvaja družba.

Skupščina se bo seznanila z Letnim poročilom za leto 2013, pri čemer Uprava in Nadzorni svet predlagata, da bilančni dobiček za poslovno leto 2013 v višini 1.369.322,25 € ostane nerazporejen. S spremembo Statuta je na skupščini predlagano povečanje Nadzornega sveta s sedanjih deset na enajst članov. Skupščina bo imenovala tudi nove člane Nadzornega sveta, pri čemer so s strani Uprave predlagani Bachtiar Djalil, Corinna Claudia Graf, Keith Charles Miles, Bernard Charles Pasquier, Uroš Slavinec, Toshibumi Tanimoto, Marko Voljč. Z nasprotnim predlogom pa delničar NFD1 v Nadzorni svet, namesto Uroša Slavinca, predlaga Izidorja Jermana. Za konec bo skupščina odločala tudi o pooblastilu upravi za pridobivanje, odsvajanje in umik lastnih delnic, do največ 10 % osnovnega kapitala družbe, v prihodnjih 36 mesecih. (VIDEO REPORTAŽA s predstavitve partnerstva med Gorenjem in Panasonicom, sklenjenega pred natanko letom dni)

Na današnji 19. skupščini delničarjev družbe Krka, d.d., ki je potekala na Otočcu, je bilo prisotnega 55,98 % kapitala z glasovalno pravico. Delničarji so se seznanili z letnim poročilom za poslovno leto 2013 ter sprejeli predlog Uprave in Nadzornega sveta s katerim se je del 179.352.421,39 € bilančnega dobička za leto 2013, v višini 68.866.240,80 €, namenil za izplačilo dividend 2,10 € bruto na delnico. Tako so v družbi, skladno z novo dividendno politiko, izplačali za dobrih 30 % višjo dividendo v primerjavi z lanskim letom, pri čemer bodo te delničarjem nakazane v roku 60 dni. Uprava in Nadzorni svet sta prejela razrešnico za preteklo leto, delničarji pa so seznanili tudi imenovanjem Franca Šaška, Tomaža Severja in Matejo Vrečer za nove člane Nadzornega sveta, ki jih je imenoval Svet delavcev.

Delničarji so podprli tudi zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom 2.632.672 lastnih delnic, ki predstavljajo 7,431 % vseh izdanih delnic družbe, ter pooblastili Upravo za pridobivanje novih lastnih delnic v prihodnjih 36 mesecih, pri čemer delež vseh lastnih delnic ne sme preseči 10 % osnovnega kapitala oz. 3.279.344 delnic družbe. Današnja skupščina, ki se je je udeležil tudi Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, je vse predlagane sklepe sprejela praktično soglasno in brez razprave.

Pred skupščino Krke se je mag. Verbič na Ministrstvu za zunanje zadeve RS aktivno udeležil koordinacijskega sestanka za organizacijo drugega seminarja Think-Tankov 16+1, ki ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS, skupaj z Ljudsko Republiko Kitajsko, pripravlja septembra na Bledu. Gre za nadaljevanje seminarja visokih predstavnikov diplomacije in politike ter predstavnikov uglednih podjetij iz držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske, hkrati pa nadaljevanje odmevnega Economic and Trade Foruma: China - Central and Eastern European Countries, ki je poteka ob srečanju predsednikov vlad držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske, novembra 2013, v Romunskem parlamentu, in na katerem je s svojima mednarodnima poslovno-investitorskima programoma Invest to Slovenia (investo.si) in International Investors` Network (investo.international), sodeloval tudi VZMD.

Na včerajšnji 29. skupščini delničarjev družbe Pozavarovalnica Sava, d.d. (Sava Re), je bilo prisotnega 65,75 % kapitala z glasovalno pravico. Sprejet je bil predlog Uprave in Nadzornega sveta, s katerim je bilo delničarjem namenjenih 4.386.984,94 € od skupno 20.100.023,77 € bilančnega dobička v letu 2013, oz. dividenda v višini 0,26 € bruto na delnico. Preostanek bilančnega dobička v višini 15.713.038,83 je ostal nerazporejen. Predsednik Uprave, mag. Zvonko Ivanušič, je ob tem izpostavil, da bi bil v lanskem letu čisti dobiček 40,8 milijonov €, žal pa ga je bilo kar za 33,7 milijonov manj, izključno zaradi slabitev iz naslova izbrisa podrejenih obveznic slovenskih bank.

Tako v VZMD ponovno opozarjajo na spregledano dejstvo, da je bilo z izbrisom delnic in obveznic slovenskih bank neposredno prizadetih ne »le« cca. 100.000 imetnikov delnic in 2.000 imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank, pač pa tudi blizu 500.000 državljanov (četrtina prebivalstva), ki so vključeni v sheme pokojninskih družb, družb za upravljanje in zavarovalnic, skupaj za preko 500 mio €. Sicer je skupščina skorajda soglasno podelila razrešnici Upravi in Nadzornemu svetu ter imenovala revizijsko hišo Ernst & Young, za revizorja za leto 2014.

Neposredno po skupščini se je Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, udeležil tudi Konference slovenskih izvoznikov, ki je potekala v organizaciji Akademije Finance in  projekta Izvoznik.si, na ljubljanskem Fužinskem gradu. Dobro obiskana konferenca je ponudila izjemno priložnost za povezovanje slovenskih izvoznikov, ki praktično edini ne beležijo upadov prometa v času, ko se Slovenija sooča s posledicami finančne in gospodarske krize.

V okviru konference so svoje poglede in razmišljanja predstavili tudi Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja, Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, Veleposlanik Republike Poljske, nj. eksc. Cezary Król, Direktor nemškega inštituta za ekonomske raziskave DIW Berlin Marcel Fratzscher, Predsednik uprave banke Unicredit Stefan Vavti, Direktor Rika Janez Škrabec, Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, Predsednik uprave Kolektorja Stojan Petrič, Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko in član Strokovnega sveta VZMD ddr. Tadej Kotnik in drugi.

Ob robu konference je mag. Verbič med drugim spregovoril tudi s poljskim Veleposlanikom in nekdanjim vodjo Kabineta Ministra za zunanje zadeve, pri čemer sta se sogovornika ponovno dotaknila pereče problematike izbrisa delnic slovenskih bank in izgube zaupanja skladov in investitorjev na Varšavski borzi, kjer je do radikalnega ukrepa razlastitve kotirala tudi delnica Nove KBM.

Danes se v islandski prestolnici Reykjavik, v znamenitem prireditvenem in kongresnem centru Harpa, pričenja dvodnevna mednarodna investitorska konferenca ter zasedanja Izvršnega odbora in Odbora za pravne zadeve Evropske federacije uporabnikov finančnih storitev (EuroFinUse), edine tovrstne (evropske) asociacije, ki združuje preko 50 nacionalnih organizacij delničarjev in investitorjev. V okviru današnjega srečanja bo zasedal EuroFinUse Odbor za pravne zadeve, ki mu bosta sledila gala sprejem in večerja za blizu 100 uglednih domačih in mednarodnih udeležencev, tudi na tokratno konferenco pa so dodatno vabljeni najvidnejši predstavniki Svetovne federacije investitorjev (WFI).

Tako bodo na jutrišnji konferenci »Back to basics - Economies before, during and after the crisis«, zbrane med drugim nagovorili Predsednik NASDAQ OMX Iceland, Páll Harðarson, Predsednik EuroFinUse, Jean Berthon, Predsednik islandskega združenja delničarjev, Bolli Héðinsson, Direktor Centra za etiko pri Univerzi Islandije in član Posebne preiskovalne komisije Islandskega parlamenta, ki se ukvarja z Islandskimi bankami, dr. Salvör Nordal, Predsednik Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), Gabriel Bernardino, predstavnica Evropskega regulatorja za nadzor trga vrednostnih papirjev (ESMA), Laurent Degabriel, ter številni drugi. V okviru konference je predvidena razprava o spoznanjih, posledicah in priložnostih, ki jih je prinesla finančna kriza, pri čemer bo osrednja pozornost namenjena primeru Islandije, ki je leta 2008 - kot prva evropska država - doživela kolaps finančnega sektorja. Tudi na tokratnem srečanju bo aktivno sodeloval mag. Kristjan Verbič, kot član Izvršnega odbora EuroFinUse in Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki bo med drugim zagotovil ustrezno predstavitev družb, institucij in investicijskih projektov, vključenih v mednarodna poslovno-investitorska programa VZMD: Invest to Slovenia (investo.si) in International Investors` Network (investo.international), podobno kot na letošnji EuroFinUse konferenci v Bruslju (VIDEO REPORTAŽA).

Po letošnjih uspešnih predstavitvah podjetij, institucij in investicijskih projektov v Beogradu, Bledu, Bratislavi, Bruslju, Buenos Airesu, Kopenhagnu, Madridu, Montevideu, New Yorku, New Delhiju, Ouagadougou, Parizu inTeheranu, ter lanskoletnih v Astani,  Almatyu,  Bledu,  Bakuju,  Bruslju,  Buffalu, Bukarešti, Cape Townu, Celju, Dubaju, Dunaju, Kijevu, Ljubljani, Madridu, Minsku, Moskvi, New Delhiju, Tokiu, Torontu in Zagrebu, VZMD partnerjem zagotavlja aktivno prisotnost in predstavitve na kar petih kontinentih.

Vabljeni, da cenjeni interes za sodelovanje pri dogodkih in aktivnostih sporočite koordinatorju programa investo.si pri VZMD, na telefonsko številko 031 770 771 ali e-pošti info@investo.si.