Davi je družba Mercator, d.d., na podlagi zahteve delničarja, družbe Agrokor, d.d., objavila razširitev dnevnega reda 20. skupščine delničarjev, sklicane za 29. avgusta. Z razširitvijo dnevnega reda novi večinski lastnik - namesto dosedanjih članov Nadzornega sveta, ki so ob zamenjavi lastništva družbe odstopili (z datumom 28. avgust) - predlaga nov Nadzorni svet, predstavnike kapitala: Damirja Kuštraka, Ante Todorića, Ivana Crnjaca, dr. Mateja Lahovnika, Darka Kneza in Ivico Mudrinića.

Ob tem je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) - ki bo tudi ob tokratni skupščini sodelovalo pri organiziranem zbiranju pooblastil s pooblaščencema dr. Miranom Mejakom in mag. Kristjanom Verbičem - v okviru Komisije VZMD za izbor kandidatov za člane nadzornih svetov interno preverilo morebiten interes za kandidaturo za člana novega Nadzornega sveta, ki bi ustrezno in kompetentno odražal (pomemben?) lastniški delež preostalih malih delničarjev, glede na realno verjetnost, da vseh 11.480 ne bo sprejelo Prevzemne ponudbe. Tovrstnega interesa in pripravljenosti za kandidaturo v VZMD doslej niso zaznali, zato konstruktivno podpirajo predlagane kandidate, hkrati pa vabijo morebitne zainteresirane, kredibilne in kompetentne potencialne kandidate, da svoj interes sporočijo na e-naslov komisija@vzmd.si">komisija@vzmd.si. V primeru, da VZMD prejme kvalitetno kandidaturo za člana novega Nadzornega sveta, ki bi ustrezno in kompetentno odražal tudi segment preostalih malih delničarjev v lastniški strukturi, bi pooblaščenca VZMD na skupščini skušala argumentirano uveljaviti takšen (nasprotni) predlog sklepa ter z vidika vseh kategorij oz. segmentov lastnikov uravnotežen Nazorni svet

Sicer VZMD že vse od leta 2006, oziroma 12. skupščine delničarjev Mercatorja, pozorno spremlja dogajanja povezana z družbo (kronološki pregled spodaj), izvaja in sodeluje pri zbiranju pooblastil njenih delničarjev ter zagotavlja ustrezno informiranost, kompetentno zastopanje in učinkovito uveljavljanje interesov delničarjev - tudi z leta 2009 vzpostavljeno Informacijsko pisarno za delničarje Mercatorja, istega leta pa je bil na predlog VZMD izvoljen tudi član Nadzornega sveta, mag. Kristjan Verbič, ki je to funkcijo opravljal do leta 2012.

Preberite več:

Jutri se bo za male delničarje najverjetneje odvila poslednja skupščina družbe Helios Domžale, d.d., 

na kateri bo novi večinski lastnik (in prevzemnik Heliosa) Remho Beteiligungs GmbH, predvidoma sprejel sklep oiztisnitvi/razlastitvi preostalih 146 malih delničarjev,

 ki niso sprejeli njegove prevzemne ponudbe. Dnevni red namreč - poleg običajne seznanitve z letnim poročilom in poročilom nadzornega sveta, sklepom o uporabi bilančnega dobička ter podelitve razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu za leto 2013 - predvideva tudi izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe in umik delnic z organiziranega trga

Ob tem je s sklicem predlagana tudi ne-delitev bilančnega dobička, ki za poslovno leto 2013 znaša 580.888,86 €.

Podobno kot na aprilski skupščini bo Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, Upravi in novim članom Nadzornega sveta ponovno zastavil vprašanje, povezano s postopkom sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine - izplačane leta 2009, ko je Helios iztisnil 2.378 malih delničarjev iz družbe COLOR Medvode, d.d. - ki se mu je v okviru VZMD pridružilo že preko 1.000 razlaščenih delničarjev.

VZMD poziva razlaščene delničarje Colorja, da se pridružijo sodnim postopkom ali morebitni poravnavi v okviru Sekcije Color pri VZMD.  

(VIDEO REPORTAŽA z lanskoletne skupščine ter EKSKLUZIVNI POGOVOR s predsednikom uprave)

Spomnimo: Sodnik Gregor Collauti je po zadnjem naroku, ki je potekal 28. novembra 2012, v začetku leta 2013 izdal sklep, s katerim je določil primerno višino denarne odpravnine pri 17,30 €, ali kar 8,74 € dodatne denarne odpravnine za male delničarje, kar predstavlja dobrih 100 % več, glede na že izplačanih 8,54 € ob sami iztisnitvi. Družba Helios, d.d., se je zoper sklep pritožila in s tem postopek ponovno zavlekla ter sebi - in svojim lastnikom(!) - nakopala nepotrebne dodatne stroške, tudi iz naslova morebitnega opravljanja ponovne cenitve družbe Color, d.d.

(VIDEO REPORTAŽA TV Medvode o dolgotrajnem sodnem postopku zoper družbo HELIOS, zaradi 100 % prenizke denarne odpravnine ob iztisnitvi 2.378 delničarjev iz družbe COLOR)

V začetku novembra 2012 je na Oddelku za gospodarsko sodstvo Okrožnega Sodišča v Ljubljani potekal Narok za glavno obravnavo v postopku sodnega preizkusa primernosti izplačane denarne odpravnine ob iztisnitvi malih delničarjev iz družbe COLOR Medvode, d.d., ki je bil sprožen v okviru Sekcije Color pri VZMD. Kot je predstavnik VZMD, odvetnik Klemen Veršič, pojasnil po obravnavi, je na sami obravnavi tožena stranka »družba Helios vložila novo pripravljalno vlogo, s katero poskuša zavrniti ugotovitve iz Izvedenskega mnenja sodne izvedenke Brigite Aljaž, ter v svoji vlogi navaja pomisleke glede izbrane metode, glede posameznih postavk vrednosti, kot so terjatve do kupcev in še glede nekaterih zadev, ki pa za samo vrednost delnice in posledično upravičenost iztisnjenih delničarjev do izplačila dodatne denarne odpravnine niso relevantne.«

Sodna izvedenka, pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij in pooblaščena revizorka, Brigita Aljaž je namreč v Izvedenskem mnenju - kot najbolj primerno in pravično denarno odpravnino - navedla 17,30 € za delnico, alternativno pa tudi na 20,40 € za delnico, za razliko od prenizke odpravnine 8,56 € za delnico, ki je bila izplačana po iztisnitvi oz. razlastitvi. Tokratno mnenje potrjuje trditve predstavnikov malih delničarjev, da je Poravnalni odbor, in pred tem tudi cenilec P&S CAPITAL, d.o.o. - Dean Mikolič (na čigar cenitev se je Poravnalni odbor - predvsem iz naslova proučitve s strani njegovega člana dr. Simona Čadeža - v celoti oprl), napačno določil pošteno vrednost delnice 9,30 € za delnico, in je pri svoji oceni izhajal iz napačnih predpostavk, ter pri vrednotenju uporabil napačne metode.

Preberite več:

Nasprotni predlog_Terme_Catez_2014Za prihajajočo skupščino družbe Terme Čatež, d.d., ki je sklicana za 29. 8. 2014, je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) včeraj na Upravo družbe naslovilo Nasprotni predlog, s katerim predlaga izplačilo dividend v bruto vrednosti 11 € na delnico - skupno 5.467.242 €, od 10.519.488,53 € bilančnega dobička v letu 2013. Uprava in Nadzorni svet v sklicu sicer predlagata, da se celoten bilančni dobiček razporedi v preneseni dobiček družbe.

Predstavniki VZMD so že na skupščinah v preteklih letih opozarjali na skromno dividendo, ki ne odraža uspešnega poslovanja družbe, sploh ob večkratnih objavah o izjemnih sezonah, ki jih družba objavlja na uradnem portalu Ljubljanske borze SeoNet. Tako na lanskoletni skupščini ni bil sprejet Nasprotni predlog, s katerim je VZMD predlagal delitev 10.024.310 € bilančnega dobička, ustvarjenega v letu 2012 (5 € dividende na delnico), saj je bil z 62,11 % prisotnega kapitala izglasovan predlog Uprave in Nadzornega sveta, da se bilančni dobiček razporedi v preneseni dobiček družbe. Ob tem je vrednost delnice na Ljubljanski borzi tudi v zadnjem letu - kot že leto pred tem - izrazito padla(?!), zato se v VZMD ponovno sprašujejo, kakšen smisel ima za vlagatelje naložba, ki ne prinaša nikakršnega donosa, sploh ob dejstvu, da družba sicer ustvarja zavidljiv dobiček.

Strokovni sodelavci VZMD so prepričani, da je glede na rezultate družbe primerno in zaželeno, da družba vsaj polovico bilančnega dobička nameni za delitev dividend delničarjem. To bi, poleg utrditve zaupanja v delnico Term Čatež, d.d., pripomoglo tudi k povrnitvi in večanju optimističnih pričakovanj in izboljšanju gospodarske klime nasploh. V VZMD še izpostavljajo, da je družba sposobna takega izplačila dividend delničarjem družbe, brez kakršnihkoli negativnih vplivov ali ovir siceršnjim razvojnim načrtom, hkrati pa se s sprejemom predlaganega nasprotnega predloga izogne morebitnemu izpodbijanju sklepa o uporabi bilančnega dobička na podlagi 399. člena ZGD-1.

 

Preberite več:

Konec preteklega tedna je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo novo tožbo zoper NLB zaradi ugotovitve ničnosti vpisa izbrisa delnic in podrejenih obveznic te banke. S tožbo izpodbija novi (skrivno-nadomestni!) sklep o vpisu izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB z opr. št. Srg 2014/29618 ter utemeljuje, zakaj je tudi ta sklep, v katerem so ohranjene vse bistvene nepravilnosti nadomeščenega starega sklepa, ničen.

Dne 2. julija 2014 je bil prvotni sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o vpisu izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB, z dne 18. decembra 2013 (opr. št. Srg 2013/53822), proti kateremu je VZMD že 17. januarja 2014 vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti, v sodnem registru skrivnostno nadomeščen z novim sklepom (opr. št. Srg 2014/29618). Ob upoštevanju dejstva, da ne javnost, ne tožniki o tej nadomestitvi sklepa niso bili obveščeni ne s strani NLB, ne Banke Slovenije ali pristojnega sodišča, se je težko znebiti vtisa, da je šlo za nov poskus izigrati razlaščene vlagatelje. Z nadomestitvijo starega sklepa z novim je namreč prenehala pravna podlaga za že vloženo in pravno vsekakor utemeljeno tožbo proti staremu sklepu, ki bo tako najverjetneje zavržena zaradi prenehanja izpodbijanega (zamenjanega) sklepa, če tožniki močno skritega novega sklepa ne bi opazili v samem sodnem registru, pa bi po 30 dneh potekel tudi rok za vložitev tožbe proti novemu sklepu. Ker je za takšno vložitev potrebno znova plačati sodno takso, je opisano ravnanje oblastnikov sporno tudi z vidika očitnega namena dodatnega finančnega izčrpavanja razlaščenih malih vlagateljev.

Vložitev nove tožbe je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, pospremil z obžalovanjem, da »Banka Slovenije, Ministrstvo za finance RS in NLB s takšnimi manevri še naprej demonstrirajo izrazito aroganten ter nepošten odnos do razlaščenih domačih in tujih vlagateljev, ki so bili izbrisani s tajnimi odločbami, na podlagi tajne metodologije, zdaj pa jih je očitno dovoljeno izigravati tudi s tajnimi nadomestitvami sklepov sodišča, kjer v okviru VZMD vendarle skušajo uveljavljati svoje pravno varstvo, ter z očitnimi poskusi finančnega izčrpavanja,« ter pristavil, da »ti poskusi nizkotnih izigravanj temeljijo na podcenjevanju strokovnih sodelavcev VZMD ter so se vselej doslej izkazala za nekonstruktivna in jalova ter tudi v prihodnje ne bodo obrodila sadov; tako je bila - kljub skrivni nadomestitvi z novim sklepom - nova tožba tudi tokrat vložena znotraj zakonskega roka«.


Preberite več:

Primerjava-cen-BPH-06082014

Po današnji objavi Prevzemne ponudbe za odkup delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., se na Informacijsko pisarno za delničarje Mercatorja, ki jo Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) v sodelovanju z družbo zagotavlja že vse od leta 2009, obrača vse več zainteresiranih delničarjev. Zato VZMD ponovno objavlja dopolnjeno in razširjeno primerjalno tabelo cen storitev borzno-posredniških družb, v primeru sprejema Prevzemne ponudbe.

VZMD je namreč pred dvema tednoma na vse slovenske borzno-posredniške družbe (članice Ljubljanske borze) naslovili prošnjo za posredovanje natančnih informacij in pogojev, ki jih imajo delničarji v primeru sprejema Prevzemne ponudbe. Do danes so se s podatki odzvali: Abanka, ALTA, BKS banka, Gorenjska banka, Moja delnica, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), Nova Ljubljanska banka (NLB) in Raiffeisen banka. Preostale borzno-posredniške družbe, ki se utegnejo odzvati še v prihodnjih dneh, bo VZMD dodatno vključil v primerjalno tabelo.

Preberite več:

Ob številnih postopkih, ki jih je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) sprožilo po lanskoletni škandalozni razlastitvi imetnikov delnic in obveznic treh slovenskih bank, so v tem tednu z Nizozemske prispele nove spodbudne novice, ki dajejo, kot primeri sodne prakse, dodatno upanje tudi preko 100.000 slovenskim vlagateljem.

Sodišče v Amsterdamu je namreč ugodilo pritožbi nekdanjih malih delničarjev beneluškega bančnega sistema Fortis, ki je bil nacionaliziran v letu 2008. Številne oškodovane delničarje združuje Nizozemsko združenje delničarjev VEB, član Evropske federacije uporabnikov finančnih storitev - Better Finance, v katerem vidno deluje tudi VZMD. Ob tem velja izpostaviti tudi, da se je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, sicer tudi član izvršnega odbora Better Finance, leta 2009 aktivno udeležil takratne burne celodnevne skupščine delničarjev, ki ji je prisostvovalo preko 7.500 delničarjev Fortisa in je tako potekala kar v štirih velikih dvoranah.

Pomembna okoliščina - tudi za vlagatelje v slovenske banke - je da je sodišče v Amsterdamu, upoštevalo dejstvo, da je Fortis, septembra in oktobra leta 2009 zavajal vlagatelje ter prikazoval drugačno stanje, kot je bilo dejansko. Podobnih zagotovil, da so banke stabilne, smo bili še neposredno pred razlastitvami oz. nacionalizacijo tudi v Sloveniji!

Do odškodnine, ki bo določena naknadno, so upravičeni tako imetniki obveznic, kot tudi delnic in opcij, sodnemu postopku se vlagatelji še vedno lahko priključijo. Za več informacij se obrnite na VZMD ali preberite na: www.betterfinance.eu/media/latest-news/news-details/article/fortis-belgian-investors-can-join-the-action/ .   


Preberite več:

IMAG9378Včeraj je pod Vršičem potekala tradicionalna Spominska slovesnost pri Ruski kapelici, ob kateri se vsako leto zberejo številni visoki predstavniki slovenske in ruske politike, diplomacije, veteranskih organizacij in gospodarstva, da bi se poklonili vsem ruskim ujetnikom, ki so leta 1916, ob gradnji vršiškega prelaza, tragično preminuli pod snežnim plazom. Letošnjo slovesnost, ob kateri so še posebej obeležili tudi stoletnico začetka prve svetovne vojne, so organizirali Društvo Slovenija Rusija, Veleposlaništvo Ruske federacije v Ljubljani, Občina Kranjska Gora in Fundacija Ruski mir.

Ruska-kapelica-20141

Slovesnosti, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom Ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, Metoda Dragonje, so se poleg slednjega udeležili tudi ruski Minister za zveze in množične komunikacije, Nikolaj Nikiforov, Podpredsednik ruskega Sveta federacije Jurij Vorobjov, delegacije zgornjega in spodnjega doma ruskega parlamenta, ruske pravoslavne cerkve, ruskega ministrstva za obrambo in ruske zveze veteranov, kot tudi najvišji predstavniki Slovenije, Predsednik Republike, Borut Pahor, Predsednik Državnega zbora, Janko Veber, Predsednik Ustavnega sodišča, mag. Miroslav Mozetič, Predsednik Državnega sveta, Mitja Bervar, Minister za zunanje zadeve, Karel Erjavec, Minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo in prvi Predsednik RS, Milan Kučan.

Nedvomno enega najpomembnejših dogodkov, ki utrjujejo rusko-slovenske prijateljske, kulturne in poslovne vezi se je v imenu Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), udeležil tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ter med drugim spregovoril in izmenjal stališča tudi s slovenskim Ministrom, Metodom Dragonjo, ruskim Ministrom, Nikolajem Nikiforovim in številnimi predstavniki podjetij in institucij. Ob tem je izpostavil tudi odlično sodelovanje s sestrskim Ruskim združenjem investitorjev, predvsem po lanskoletnem sodelovanju ob kar treh obiskih članov Vlade RS v Moskvi in ob prihajajočem obisku slovenske gospodarske delegacije v Jaroslavelj. (Fotografija: Planet TV)

Preberite več:

In memoriam Leif Vindevag

S sodelavci nas je globoko presunila vest, da se je nenadoma, prerano in
za vselej poslovil dolgoletni iskreni prijatelj Leif Vindevåg,
izvrstni in lucidni predstavnik Švedskega združenja delničarjev Aktiespararna ter
evropske in svetovne federacije investitorjev in delničarjev.
 
Leif nas je s svojo navzočnostjo, iskrivostjo, modrostmi in
izjemnimi življenjskimi izkustvi vselej znova navduševal in bogatil -
od naših prvih srečanj v Bruslju pred osmimi leti, odtlej pa širom Evrope,
ob obeh prijaznih obiskih Ljubljane, vse do pristno-tovariških druženj - žal zadnjih -
pred le tremi tedni v Rejkyaviku.
 
V globoki žalosti vsem Leifovim bližnjim izražamo iskreno sožalje ter
željo, da bi zmogli skozi ta težki čas s svetlim spominom na
Leifovo svojstveno osebnost, ganljivo radoživost in očarljivo energijo.
 
Dragi Leif, pogrešali te bomo!

Kristjan Verbič
Vseslovensko združenje malih deležnikov 
Preberite več:

V prihodnjih dneh lahko pričakujemo Prevzemno ponudbo za odkup delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d.d. Nekatere borzno-posredniške hiše tako delničarjem že pošiljajo dopise in ponudbe (posebnih) pogojev za odpiranje trgovalnih računov ter sprejem Prevzemne ponudbe. Ker se na Informacijsko pisarno za delničarje Mercatorja, ki jo Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) v sodelovanju z družbo zagotavlja že vse od leta 2009, v zadnjih dneh obrača vse več tozadevno zainteresiranih delničarjev, so iz VZMD na vse slovenske borzno-posredniške hiše (članice Ljubljanske borze) naslovili prošnjo za posredovanje natančnih informacij in pogojev, ki jih imajo delničarji v primeru sprejema pričakovane Prevzemne ponudbe.

Na utemeljeno prošnjo VZMD so do današnjega roka odzvali le iz Abanke, BKS banke, Gorenjske banke, Nove Ljubljanske banke (NLB) in Raiffeisen banke. Preostale, ki se utegnejo odzvati še v prihodnjih dneh, bo VZMD dodatno vključil v primerjalno tabelo.

Cene samega sprejema Prevzemne ponudbe se med različnimi borzno-posredniškimi hišami med seboj precej razlikujejo.

Tako na primer pri Raiffeisen banki znaša sprejem Ponudbe za do 499 delnic 11,00 €, od 500 do 4.999 delnic 14,87 €, od 5.000 do 9.999 delnic 23,40 €, nad 10.000 delnic pa 48,75 €. Trgovalni račun lahko stranka zapre takoj po opravljeni transakciji, vendar ji bodo v vsakem primeru zaračunani tudi stroški letnega vodenja računa (cene veljajo pod pogojem, da delničar še ni njihova stranka, medtem ko pogoji za njihove aktualne stranke žal niso bili posredovani).

Gorenjska banka ne glede na število delnic za prevzem Prevzemne ponudbe delničarjem zaračunava 11,19 €, medtem ko Abanka do vrednosti  5.000,00 € zaračunava stroške v višini 15,00 €, do vrednosti 25.000,00 €, zaračunava 25,00 €, nad 25.000,00 € pa zanaša strošek sprejema 80,00 €. NLB za razliko od ostalih borzno-posredniških hiš, ki so se odzvale, ponuja delničarjem brezplačno odpiranje trgovalnega računa, strošek sprejema Prevzemne ponudbe pa je pri transakciji do 1.000,00 € - 8,00 €, do 3.000,00 € - 15,00 €, do 10.000,00 € - 30,00 €, nad 10.000,00 € pa 60,00 €.  

Preberite več:

Vprašanja političnim_strankam-7-7-2014Z željo po karseda domišljenem odločanju o podpori političnim strankam in kandidatom na nedeljskih volitvah v Državni zbor RS ter njegovi kvalitetni sestavi in slovenski stvarnosti nasploh, je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) v začetku tedna - poleg poziva Predsednici Vlade RS ter v okviru prizadevanj za zaščito pravic in interesov preko 500.000 neposredno oškodovanih vlagateljev - na vse politične stranke, ki se potegujejo za podporo volivcev, naslovilo konkretni vprašanji:

  1. Ali boste v primeru izvolitve v Državni zbor RS podprli oblikovanje sporazumnega dogovora Republike Slovenije s fizičnimi osebami - malimi nepoučenimi vlagatelji o popravi oškodovanja, ki so ga utrpeli z izbrisom (podoben izbris so doslej v EU utrpeli le še mali vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, s katerimi je Vlada Kraljevine Nizozemske tak dogovor že sklenila 11. julija lani in podrejenim upnikom v celoti povrnila prej izbrisano terjatev)?
  2. Ali boste v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo?

Ob tem so iz VZMD ponovno opozorili, da je bila v treh slovenskih bankah z večinskim državnim lastništvom (četrta bo kot kaže Banka Celje) razlaščena več kot četrtina vsega prebivalstva: blizu 100.000 imetnikov bančnih delnic in 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah; izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.

Zato VZMD objavlja imena političnih strank, ki se jim se jim do predvolilnega petka, do 12.00, ni zdelo vredno odzvati ali odgovoriti na zgornji vprašanji, pomembni vsaj četrtini vseh državljanov (po abecednem vrstnem redu): Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), Državljanska lista (DL), Liberalno gospodarska stranka (LGS), Piratska stranka Slovenije, Pozitivna Slovenija (PS), Slovenska nacionalna stranka (SNS), Socialni demokrati (SD), Stranka Mira Cerarja (SMC), Stranka humana Slovenija, Stranka Verjamem, Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB), Zeleni Slovenije.

Sledi dobesedni prepis prejetih odzivov in odgovorov posameznih političnih strank (po abecednem vrstnem redu):

 

Enakopravni deželani - Naprej Slovenija (NPS):

1)V celoti podpiramo vrnitev denarja podrejenim upnikom oz tako, da denar povrnejo tisti, ki so banke potopili!

2) V celoti je vrnitev denarja malih vlagateljev pomemben del našega zavezujočega programa tudi po vstopu v parlament !

S Spoštovanjem Blaž Svetek , predsednik NPS in Jožef Jarh , pred.SED

Nova Slovenija - Krščanski demokrati (NSi):

Spoštovani,

Spodaj pošiljam odgovora NSi na vaši vprašanji.

Lep dan,

Aleš Trtnik, PR NSi
041 283 261

1. Ali boste v primeru izvolitve v Državni zbor RS podprli oblikovanje sporazumnega dogovora Republike Slovenije s fizičnimi osebami - malimi nepoučenimi vlagatelji o popravi oškodovanja, ki so ga utrpeli z izbrisom (podoben izbris so doslej v EU utrpeli le še mali vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, s katerimi je Vlada Kraljevine Nizozemske tak dogovor že sklenila 11. julija lani in podrejenim upnikom v celoti povrnila prej izbrisano terjatev)?

V Novi Sloveniji smo nasprotovali noveli Zakona o bančništvu, ki je razlastil imetnike delnic in obveznic bank v večinski državni lasti, z naslednjimi argumenti: 

- Lastniki podrejenih finančnih instrumentov ne smejo nositi breme sanacije bank v večji meri kot lastniki depozitov nad vrednostjo 100.000 EUR, torej nad zneskom, do katerega nosi garancijo za izplačilo depozita Republika Slovenija. Namreč ne eni ne drugi niso imeli pravice upravljanja in odločanja v bankah. 

- Zavzemamo se za to, da morajo breme sanacije bank v največji možni meri nositi tisti, ki so tako stanje v bančnem sistemu povzročili. To so člani uprav in nadzornih svetov. Vsi ti so s svojim premoženjem odgovorni za svoje slabe odločitve. Ta njihova odgovornost obstaja že po dosedanjih predpisih, konkretno gre za 60 in 66. člen Zakona o bančništvu,  ki pa se ne izvajajo. Namesto, da bi od njih terjali odgovornost, si člani uprav in nadzornih svetov izplačujejo visoke plače in nagrade, ko jim preneha mandat pa si izplačajo astronomske odpravnine (spomnimo se samo primera milijonske odpravnine, ki je bila izplačana predsedniku uprave NLB Kramarju).

Kot sami navajate v vašem uvodu, je zoper sprejeto novelo Zakona o bančništvu v delu, ki se nanaša na razlastitev lastnikov podrejenih finančnih instrumentov, vloženih več zahtev za ustavno presojo. Krščanski demokrati bomo počakali na odločitev Ustavnega sodišča o tem vprašanju in bomo spejeto odločitev spoštovali. Če bo Ustavno sodišče sporno določilo Zakona o bančništvu razveljavilo, bomo uredili vprašanje poprave oškodovanja lastnikov razlaščenih podrejenih finančnih instrumentov s posebnim zakonom.

2. Ali boste v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo?

Pri vstopanju v vladno koalicijo bomo v koalicijski pogodbi opredelili način reševanja te problematike.

Slovenska demokratska stranka (SDS):

Ljubljana, 9. julij 2014

Spoštovani,

zahvaljujemo se za vaša vprašanja.

V nadaljevanju pošiljamo odgovor SDS.

Zakona o bančništvu, na katerem temelji izbris, v PS SDS nismo podprli. Vsebine sporazumnega dogovora med Vlado Kraljevine Nizozemske in malimi vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal ne poznamo. Spoštovali bomo odločitev Ustavnega sodišča, ki bo tudi temelj za naše odločanje glede te problematike v prihodnje. 

Vljudno vabljeni k spremljanju naših aktivnosti na www.sds.si oziroma na spletni strani za državnozborske volitve: http://www.dz2014.sds.si/si/.

Prijazen pozdrav,

Služba za odnose z javnostmi SDS

tel: 01 43 45 443 

mob: 030 650 561

mail: soj@sds.si

www.sds.si

@strankaSDS

@JJansaSDS

Slovenska ljudska stranka (SLS):

VZMD - Vseslovensko združenje malih deležnikov

Ljubljana, 8. julij 2014

Zadeva: Vprašanja VZDM in odgovori SLS

Vprašanji:

1. Ali boste v primeru izvolitve v Državni zbor RS podprli oblikovanje sporazumnega dogovora Republike Slovenije s fizičnimi osebami - malimi nepoučenimi vlagatelji o popravi oškodovanja, ki so ga utrpeli z izbrisom (podoben izbris so doslej v EU utrpeli le še mali vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, s katerimi je Vlada Kraljevine Nizozemske tak dogovor že sklenila 11. julija lani in podrejenim upnikom v celoti povrnila prej izbrisano terjatev)?

2. Ali boste v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo?

Odgovor SLS:

Med sprejemanjem omenjene novele Zakona o bančništvu v Državnem zboru RS smo v SLS glasno opozarjali na navedeno problematiko, saj zadeva precejšen krog vlagateljev, ki so bili prepričani, da gre za klasične obveznice, kar pomeni dolžniški odnos. Dobro poučeni vlagatelji vedo, da v tujini podrejene bančne obveznice veljajo za visoko tvegan finančni instrument, s katerim ob razpršenem tveganju trgujejo le močne finančne institucije, ponavadi gre za finančne sklade in druge upravljavce premoženja. Iz tega vidika je EK tudi vztrajala pri razlastitvi, saj domneva, da so bili vsi vlagatelji seznanjeni z visokim tveganjem, tudi popolno izgubo vložka. V Sloveniji se je tovrstne podrejene finančne instrumente prodajalo praktično na bančnih okencih, vlagatelji pa večinoma niso bili seznanjeni z možnimi posledicami. Poleg tega v SLS predvidevamo, da je prihajalo celo do zavajanj v obliki obljubljanja visokih donosov, ne da bi bili kupci jasno in v skladu z zakonodajo opozorjeni tudi na tveganja, ki jih takšna naložba prinaša. V nakupe tovrstnih obveznic so se podali tudi nekateri pokojninski skladi, ki pa bi sicer naravo tovrstnih finančnih instrumentov morali bistveno bolje poznati in se takih tveganj tudi izogibati. Vprašljiva je tudi vloga Banke Slovenije, ki javnosti ni opozorila, da pri podrejenih obveznicah obstaja tveganje popolne razlastitve, čeprav je takšna praksa v EU že obstajala.

Ko se je sprejemal Zakon o bančništvu, smo v SLS vse te dileme zelo jasno izpostavili, kot tudi bojazen, da se zaradi protiustavnih elementov lahko vplete tudi Ustavno sodišče RS, strošek pa bo na koncu za državo še bistveno večji. Posluha v vladni koaliciji žal ni bilo, hitelo se je z iskanjem ad hoc rešitev za dokapitalizacijo bank, sedaj pa je zadeva že na Ustavnem sodišču RS, ki bo imelo zadnjo besedo. V SLS vse odločitve Ustavnega sodišča RS spoštujemo in spoštovali bomo tudi to odločbo, za katero sicer pričakujemo, da bo v korist malim vlagateljem v podrejene obveznice.

*** 

Združena levica (Demokratična stranka dela, Iniciativa za demokratični socializem, Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije):

Spoštovani,

Vaš primer bi vsekakor najprej preučili. V primeru, da bi ugotovili, da vam je bila storjena krivica, bi podprli določeno obliko sporazumne poprave nanesene škode.

Opisani primer in šemnogi drugi so normalni način delovanja v kapitalizmu, v Združeni levici pa nismo za stihijsko reševanje posamičnih simptomov te anomalije, ki vznikajo iz vseh por, in jih ni mogoče obvladovati ne da bi se lotili reševanja izvora problema.

Lep pozdrav,

Združena levica


Preberite več:

Več prispevkov