Mali delničarji IBI-ja smo za prodajo družbe izvedeli iz časopisa Finance.

Konec oktobra 2007 je bil objavljen razpis za prodajo s strani osmih prodajalcev:

Torej, skupno 91.500 navadnih imenskih delnic, kar je predstavljalo 85,05 % osnovnega kapitala družbe.

Finance navajajo, da je bila neuradno izklicna cena IBI-ja 25 milijonov EUR. Dražbe, dne 14. decembra 2007, so se udeležili le kupci, ki so predložili bančno garancijo v višini petine ponujene cene, kar je pomenilo 3 milijone EUR, torej je bila kupnina najmanj 15 milijonov EUR.

Družba IBI je imela v bilanci leta 2006 21,7 milijona EUR sredstev in dobrih 17 milijonov evrov kapitala. IBI, ki je zaradi recesije in slabega managementa delal z izgubo, je leto 2006 zaključil s 300.000 evri dobička, ker je izgubo pokril s prodajo 7.861 delnic Gorenjske banke.

Sredstva družbe IBI predstavljajo med drugim:

• cca. 45.000 m² zemljišča (vrednost od 8 do 9 milijonov EUR);
• 16 stanovanj v Kranju;
• 2 počitniška apartmaja v Barbarigi in kar
• za poldrugi milijon evrov delnic Zavarovalnice Triglav.

IBI je bil torej prodan za okoli 3 milijone evrov kupcu TKANINA Celje, d.d. g. Boštjanu Marovtu, ki pa je delnice v register KDD, d.d., vpisal šele dne 3. januarja 2008, z namenom, da se izogne prevzemni ponudbi za ostale male delničarje. Po mesecu dni je podjetje preprodal prijateljski firmi SMARK, d.o.o., z lastnico Alenko Verlič (v AJPESU z minus kapitalom in brez zaposlenih delavcev).

Prav zato smo se mali delničarji samoiniciativno - na skupščino delničarjev namreč nismo bili vabljeni - prijavili na Skupščino delničarjev družbe, ki je bila 15. februarja 2008. Skupščino je vodil g. Marovt, kot pooblaščenec SMARK d.o.o.

Na skupščini malih delničarjev od g. Marovta nismo dobili nikakršnih odgovorov, niti ne pojasnila, kaj namerava novi lastnik storiti z IBI-jem. Dobili smo sarkastičen smeh in pojasnilo, da je on le pooblaščenec in da »ne ve, kaj namerava storiti Smark.« Zato smo mali delničarji napovedali in tudi vložili izpodbojno tožbo.

V slovenski ustavi je v 2. členu zapisano, da smo pravna in socialna država, zato smo za svoje nestrinjanje poslali pobudo za revizijo postopka o zakonitosti in smotrnosti prodaje družbe IBI, d.d. Kranj, naslednjim uradnim službam:

• Računskemu sodišču v Ljubljani;
• Agenciji za vrednostne papirje;
• Ministrstvu za gospodarstvo, g. minister Vizjak
• Ministrstvu za gospodarstvo, Uradu za varstvo konkurence.

Ugotovili smo, da »nihče ni pristojen, da te zadeve rešuje, in da se nikogar nič ne tiče«, nato pa prosili za pravno pomoč in jo tudi dobili pri Vseslovenskemu združenju malih delničarjev - VZMD Ljubljana.

GDB, d.d., je v tem času spremenil vrednost delnice s 15 na 33 evrov za delnico. Mali delničarji IBI-ja smo se tako sočasno pridružili Sporazumu pri VZMD, s katerim skupno predlagamo pretežnemu lastniku odkup naših delnic po pravični ceni, saj smo IBI ustvarili na poštenih temeljih, z odrekanjem dobičkov v namen posodabljanja, s težnjo k boljši prihodnosti, z delom, s prostovoljnim delom (vsak upokojenec je imel v času gradnje industrijskega obrata od 500 do 2000 prostovoljnih ur letno).

Bili smo »gazela« tekstilne industrije SFRJ, s 96 % konvertibilnega izvoza v vse evropske države in ZDA, izkazali smo se tudi v samostojni Sloveniji. Zatorej obžalujemo izničenje blagovne znamke ter kapitala znanja v slovenski tekstilni industriji, še zlasti pa se ne strinjamo z nepoštenostim odnosom do delovnih ljudi.

SOD in KAD, ki sta po našem mnenju grobarja slovenskih firm, namesto, da bi ohranjala delovna mesta ter odpirala nova, skrbita le za ničnost in prodajo zemljišč, država pa ju - kot vidimo - pri tem podpira.

Mali delničarji IBI-ja, d.d. smo bili torej izigrani na dveh področjih: po eni strani z neprimernostjo ponujene cene za delnico (15 EUR namesto 33 EUR in nazadnje na 20 EUR - ponudnik GBD, d.d.), po drugi strani, pa o prodaji podjetja sploh nismo bili obveščeni in nismo dobili ponudbe o možnosti prodaje svojih delnic (pod enakimi pogoji, kot so bili navedeni ob prodaji večinskega paketa).

Po dolgotrajnih naporih je le prišlo do srečanja z lastniki SMARK, d.o.o., in VZMD je uspešno izpogajal vključitev delničarjev IBI v Pogodbo o posredovanju in v pristop k delničarskemu sporazumu pri VZMD.

Nepovezani mali delničarji nimajo nobene moči pri odločitvah večinskega lastnika, zato je nujno, da se povežejo. Do sedaj se je na poziv VZMD odzvalo 201 malih delničarjev (od skupnih 343), ki imajo v skupni lasti 7.321 delnic, kar pomeni 6,81 % osnovnega kapitala. Zadnji dan za sklenitev sporazuma se je pridružil še največji mali delničar s 6.107 delnicami, kar predstavlja 5,68 % osnovnega kapitala.

Ker zastavljene cene ni bilo moč doseči, je VZMD pred sprejemom odločitve sklical predstavnike Sekcije IBI pri VZMD in jim povedal, da je možno doseči 35,00 EUR na delnico in da vse druge stroške plača večinski delničar. Po polemični razpravi so bili vsi predstavniki delničarjev IBI pri VZMD mnenja, da je to kompromisna rešitev, ki je glede na dane okoliščine (negotova usoda podjetja, izgube, odpuščanje …), edina možna, in so jo v sprejem ponudili tudi vsem ostalim.

Tako je VZMD poslal aneks h kateremu so pristopili skoraj vsi delničarji (198 od 200), ki so bili tudi predhodno podpisniki pogodbe in predvidoma bo v torek, 24. junija 2008, preknjižena še zadnja delnica iz paketa na novega lastnika.

S tem so se rešili negotovosti likvidacije, v kateri so se znašli preostali delničarji IBI, d.d., (140 delničarjev, ki imajo 1.274 delnic oz. 1,18 % osnovnega kapitala), ki k sporazumu niso pristopili, in bodo morda poplačani šele po poplačilu vseh dolgov, saj gre za redno likvidacijo.

Predstavniki sekcije in vsi pristopniki k sporazumu so mnenja, da brez pomoči VZMD ne bi dosegli cene 35,00 EUR neto na delnico, kar je v realnosti cca 15 % več kot so dobili ostali delničarji, ki so morali stroške plačevati sami.