Nedavno uveljavljeni ZPSVIKOB-1 namreč predvideva možnost izdelave pomembnega predhodnega mnenja, ki bi ga pripravil 7-članski odbor, sestavljen iz strokovnjakov, imenovanih s strani Vlade RS (2), Banke Slovenije (1) in neprofitnih reprezentativnih interesnih združenj (3), ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, medtem ko predsednika Odbora izbere sodišče. V primeru, da Odbor ugotovi, da je takšno prikrajšanje nastalo, pa bo ta ugotavljal tudi, kakšna bi bila najverjetnejša obravnava posameznih razredov kvalificiranih obveznosti posamezne banke, če izredni ukrep ne bi bil izrečen, in koliko znaša razlika med najverjetnejšo in dejansko obravnavo posameznih razredov kvalificiranih obveznosti posamezne banke.

Ob vložitvi predloga je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, spomnil, da so »v teh 11 letih - vse od same priprave protiustavne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L) - uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito pravic in interesov blizu 110.000 vlagateljev v slovenske banke. Pri tem smo bili prvi in tudi edini, ki smo že takrat opozarjali na resne nevarnosti za imetnike vrednostnih papirjev slovenskih bank, podajali konkretne predloge in sprožali postopke - naj omenim le naše prvo tozadevno sporočilo javnostim iz 14. 10. 2013: »TROJKA ŽE V SLOVENIJI?! - retroaktivni radikalni posegi v pravice imetnikov obveznic slovenskih bank lahko resno omajejo zaupanje ter stabilnost finančnega sistema - opozorila VZMD ob sprejetju alarmantne novele Zakona o bančništvu«. Vse odtlej in ves ta čas je VZMD, s svojimi zaposlenimi, člani Sveta in Strokovnega sveta, deloval za najboljši interes razlaščenih imetnikov ter v ta namen sodeloval s številnimi zunanjimi strokovnjaki, odvetniškimi družbami, civilno-družbenimi gibanji, združenji in institucijami – tako v Republiki Sloveniji, kot v evropskem in širšem mednarodnem prostoru. Naša znanja in izkušnje bomo zdaj prednostno usmerili v oblikovanje optimalnih pogojev in možnosti za poravnavo v doglednem času.«   

Predlog sodišču VZMD utemelji s številnimi okoliščinami, dokumenti ter pomenljivim kronološkim sosledjem, kot na primer dejstvom, da je že precej pred sprejemom sporne zakonodaje, dne 26. 9. 2013, objavil sporočilo za javnost o razlastitvi malih vlagateljev v španski banki Bankia ter razmere primerjal s primerom NKBM. Potem ko je Vlada RS, dne 10. 10. 2013, v Državni zbor RS poslala - v obravnavo po nujnem postopku - predlog Zakona o spremembah Zakona o bančništvu (ZBan-1L), je VZMD že 14. 10. 2013 razposlal sporočilo javnostim ter opozoril na retroaktivni radikalni poseg v pravice imetnikov obveznic slovenskih bank in izrazil resen dvom o skladnosti predloga z Ustavo RS. Za tem je VZMD, že dne 11. 11. 2013, vsem imetnikom podrejenih obveznic na domače naslove poslal pismo in jih povabil k podpisu sporazuma o ukrepih za zadržanje oz. razveljavitev sporne novele ZBan-1L. Za tem je VZMD pripravil in 4. 12. 2013 vložil prvo pobudo za oceno ustavnosti ZBan-1L - preko Odvetniške pisarne Kunič, v imenu 250 malih imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank. Predsednik VZMD in odvetnik Miha Kunič sta dan za tem na novinarski konferenci (VIDEO: https://youtu.be/1qMbXiF1SK0) predstavila nekaj ugotovitev ter orisala aktivnosti, ki so se jih lotili v imenu vseh malih imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank, ki so pristopili k ponujenemu sporazumu o sodelovanju in skupinskemu nastopu. Sledili so številni odzivi in 11. 12. 2013 je bila pod okriljem VZMD vložena še druga pobuda z oceno ustavnosti ZBan-1L. Dne 17. 12. 2013 so sledile še dopolnitve pobude, s katerimi je VZMD argumentirano zavrnil Mnenje Vlade RS. V maju 2014 je VZMD vložil še eno pobudo za oceno ustavnosti ZBan-1L – tokrat v imenu razlaščenih imetnikov delnic slovenskih bank in preko odvetnice Tamare Kek. V mesecih, ki so sledili, je bilo vloženih še več sorodnih pobud za posameznike, ki so se dodatno pridruževali pobudam.

V okviru VZMD je ves čas delovala širša ekipa strokovnjakov različnih profilov, ki se je skozi čas spreminjala in dopolnjevala ter redno zagotavljala argumentirano podporo vsem sproženim postopkom - ne zgolj v Sloveniji, pač pa tudi v tujini, na primer obravnave pred Velikim senatom Sodišča EU v Luksemburgu. Problematika je bila na mednarodnih konferencah v Bruslju, na Dunaju, v Frankfurtu, Madridu, Monaku, Parizu ter širom EU prestavljena krovnim organizacijam, kot so Evropska federacija investitorjev in uporabnikov finančnih storitev - BETTER FINANCE, Svetovna federacija investitorjev - WFI, Konvencija neodvisnih finančnih svetovalcev - CIFA ipd. VZMD si je od samega začetka prizadeval za konstruktivno rešitev omenjene problematike in je - poleg različnih tožb in pravnih postopkov - pripravil tudi svoj predlog Zakona o ureditvi položaja razlaščenih vlagateljev v slovenske banke ter ga javno razgrnil že 20. 7. 2016 (VIDEO: https://youtu.be/PC9BfVnR-0k) – torej dan po sodbi Sodišča EU v Luksemburgu.

VZMD je redno podajal tudi pripombe in predloge na vsakokratne zakonodajne predloge Vlade RS ter svoja stališča in predloge - praviloma tudi mednarodno podprta - predstavljal na pristojnih odborih in komisijah v Državnem zboru RS, kakor tudi parlamentarnim strankam in poslanskim skupinam. VZMD in njegovi predstavniki so se oglašali in razkrivali številne sporne momente razlastitve, ki širši javnosti in medijem niso bili znani - nekaj primerov: razkritje spornega e-sporočila Guvernerja BS, razkritje dokazov o nezakonitosti cenitev (VIDEO: https://youtu.be/InATbl2wPnw), javno soočenje Guvernerja BS in člana Strokovnega sveta VZMD, ddr. Tadeja Kotnika, dokazi Evropske centralne banke (ECB), da cenitve niso del arhivov ECB - pridobljeni v korespondenci člana Strokovnega sveta VZMD, dr. Petra Glaviča ipd.

VZMD se je povezal s številnimi civilno-družbenimi skupinami (Civilna iniciativa  »Razlaščeni delničarji NKBM«, Sinteza-KCD itn.) ter sodeloval na različnih javnih tribunah, obravnavah v Državnem zboru RS in Državnem svetu RS, pri pripravah mnogih analiz ipd. Za pomoč se je obrnil tudi na Varuha človekovih pravic, pisal Predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu, Predsednikom vsakokratnih Vlad RS itd. Navsezadnje je Predsednik VZMD na problematiko opominjal odločevalce tudi ob njihovih predstavitvah v tujini - nastop Predsednice Vlade RS, mag. Alenke Bratušek, OECD v Parizu, nastop Guvernerja BS, dr. Boštjana Jazbeca, konferenca IMF v Varšavi, nastop Komisarja za euro in socialni dialog ter finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, Valdisa Dombrovskisa v Bruslju itn.

Poleg pobud za oceno ustavnosti je VZMD, dne 2. 1. 2014, preko Odvetniške pisarne Kunič, na Upravnem sodišču v Ljubljani vložil tožbe proti Banki Slovenije, s katerimi je izpodbijal ukrep izbrisa podrejenih obveznic. Sledile so tožbe neposredno proti komercialnim bankam, s katerimi je VZMD sodišču predlagal, da ugotovi ničnost vpisa poenostavljenega zmanjšanja in hkratnega povečanja osnovnega kapitala bank. Preko odvetnice Tamare Kek je VZMD, dne 2. 2. 2015, na Ustavno sodišče RS vložil Predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM, da bi tako preprečil nepopravljive posledice. V letih 2016 in 2017 so bile vložene odškodninske tožbe zoper komercialne banke in Banko Slovenije, kjer je VZMD sodeloval z odvetniki iz Odvetniške pisarne Jereb in Odvetniške pisarne Senica & partnerji (VIDEO: https://youtu.be/gwMCa4v07TA). VZMD je vložil tudi naznanilo suma kaznivega dejanja zoper NLB in njeno upravo, kakor tudi kazensko ovadbo zoper Banko Slovenije. Tudi na podlagi informacij, vsebovanih v slednjih naznanilih je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) izvedel hišne preiskave in na Specializirano državno tožilstvo (SDT) vložil kazenske ovadbe, VZMD pa je ob tem - preko odvetnika, mag. Aleša Kaluže - poskrbel tudi za vložitev premoženjsko-pravnih zahtevkov.

www.vzmd.si - več o VZMD - Vseslovensko združenje malih deležnikov

www.vzmd.tv in www.investo.tv - preko 300 video prispevkov

www.investo.si - več o programu Invest to Slovenia - investo.si

www.investo.international - več o mreži 65 nacionalnih organizacij delničarjev in investitorjev - investo.international