Večer.com, 19.03.2014

Slovenija je na zahtevo Evropske komisije po mnenju malih delničarjev izropala največje slovenske banke in okradla njihove lastnike

ONLINE 140912-300Peter Glavič, predstavnik Civilne iniciative "Izbrisani mali delničarji Nove KBM" ter Sekcije NKBM pri Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) in predsednik VZMD Kristjan Verbič, sta predsednika Evropske komisije, Joséja Manuela Barrosa, opozorila na razlastitev 100.000 imetnikov delnic treh slovenskih bank, 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter posredno še blizu 500.000 državljanov (četrtina prebivalstva), ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, skupaj za preko 500 milijonov evrov.

"S tem je Republika Slovenija (RS) - na zahtevo in ob sodelovanju Evropske komisije - izropala največje slovenske banke in okradla njihove lastnike, sporoča VZMD.

Ob tem sta podpisnika opozorila, da nobena od "kriznih" držav (Grčija, Irska, Italija, Portugalska, Španija) ni izničila premoženja malih vlagateljev. Delničarji Nove kreditne banke Maribor (NKBM) so bili po njunem mnenju izbrisani v nasprotju določbami Ustave RS in Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sila problematičen je tudi lanski pregled in ocenjevanje slabih terjatev ter pogoji za prenos na "slabo banko", katerih kriterije je narekovala Evropska komisija, saj je Evropska centralna banka zanje šele zaprosila Evropski bančni organ (EBA). Med veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi in vsiljenimi, nelegalnimi kriteriji je razlika, zaradi katere so bili razlaščeni delničarji in lastniki podrejenih obveznic - postopek je bil v popolnem nasprotju s temeljnimi načeli pravne države, piše v pismu Barossu.

Tako vlada kot Banka Slovenije trdita, da je za v EU edinstveno razlastitev delničarjev kriva Evropska komisija, vendar v Sporočilu Evropske komisije ne piše, da je potrebno delničarje razlastiti. Celo države, ki so prejele finančno pomoč (Grčija, Portugalska, Irska, Španija), niso izbrisale delnic in podrejenih obveznic bank. Nemčija, Belgija, Avstrija in druge države članice so celo zasebne banke dokapitalizirale same, brez razlaščanja obstoječih delničarjev in Evropska komisija tega ni štela za pomoč. Španija in Nizozemska pa sta morali odločbe o izničenju delniškega premoženja že razveljaviti. Več kot očitno gre za neenakopravno obravnavo Slovenije, v pismu Barrosu izpostavljata dr. Glavič in mag. Verbič in mu predlagata, da podpre njihova prizadevanja za čimprejšnjo zunaj-sodno rešitev spora, skladno s točko 45 Sporočila Evropske komisije, z izvzetjem zahtev iz točk 43 in 44.

V Evropskem parlamentu bo Verbič pismo predsedniku Evropske Komisije tudi neposredno predstavil že 28. marca, na mednarodni konferenci Better Finance, ki jo pripravlja Evropska federacija uporabnikov finančnih storitev (EuroFinUse).