Mineva natanko leto dni odkar so poslanci Državnega zbora RS sprejeli sporni Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), kot ga je pripravila takratna Vlada RS (VIDEO: https://youtu.be/V3Xyh2_DrjE), in o ustavnosti katerega še vedno odloča Ustavno sodišče RS. Glede na dejstvo, da je velika večina poslancev zdajšnje vladne koalicije (vključno z aktualnim Premijejem Janezom Janšo) pred letom dni odločno nasprotovala in glasovala PROTI takšnemu zakonu (nazorno na zgornji grafiki), v VZMD upajo, da bo - 7 let po bančnih izbrisih in izjemnih oškodovanjih same Republike Slovenije, davkoplačevalcev ter preko 100.000 razlaščenih imetnikov - naposled prevladal razum in konstruktivni pristop, ki bi pripeljal do ustrezne poravnave, brez bremen za proračun. V zvezi s slednjim so strokovni sodelavci VZMD že julija 2016 predlagali Zakon o ureditvi položaja razlaščenih vlagateljev bank (VIDEO: https://youtu.be/PC9BfVnR-0k).

VIDEO: https://youtu.be/GVJLbyFNAm0

V začetku decembra je naposled sklican narok za glavno obravnavo v postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine, ki jo je leta 2017 družba PROTEJ, d.o.o., namenila 270 iztisnjenim malim delničarjem družbe ACH, d.d. Strokovni sodelavci VZMD so na podlagi izvedenskih mnenj in obsežnih ekspertiz prepričani, da bo – kljub nenehnim izmikanjem in zavlačevalnim manevrom predstavnikov Proteja – v sodnem postopku končno tudi uradno potrjeno, da je bila prvotna denarna odpravnina v višini 83,00 € na delnico sramotno prenizka in nepoštena.

V VZMD pozdravljajo odločitev Uprave družbe SAVA RE, d.d., da še za letos skliče skupščino, kjer bodo delničarji odločali o delitvi 34.705.806,06 € bilančnega dobička, pri čemer bi 16.272.580,80 € uporabili za delitev dividend 4.254 delničarjem, in sicer v višini 1,05 € bruto na delnico. Ob tem v Združenju pričakujejo, da bo v najkrajšem času enako ravnala tudi ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., ki - zaradi marčnega vsesplošnega poziva Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) - doslej ni bila pripravljena niti slišati o delitvi dividend ter slediti lastni dividendni politiki in siceršnjim zagotovilom poslovodstva.

Ob aktualnih objavah o prizadevanjih Banke Slovenije za ne-objavo poročila Računskega sodišča RS, glede sanacije slovenskih bank leta 2013 (VIDEO: https://youtu.be/vXpezj0t5as) ter njenih domnevnih poizkusih za pripravo »nove rešitve« za razlaščene imetnike delnic in obveznic slovenskih bank, v VZMD izpostavljajo, da je v vsem tem času postalo povsem jasno, da je bila ta bančna sanacija izjemno sporna, njene posledice pa bi bilo potrebno rešiti nemudoma. Zato so v VZMD še vedno prepričani, da je edina primerna rešitev poravnava, ki jo v Združenju zagovarjajo že vse od leta 2016 (VIDEO: https://youtu.be/PC9BfVnR-0k), ko so predstavili tudi konkreten in konstruktiven predlog Zakona o ureditvi položaja razlaščenih vlagateljev v slovenske banke. Povsem nesprejemljivo je namreč, da tudi po sedmih letih zavlačevanja in čakanja preko 100.000 oškodovanih varčevalcev in vlagateljev še vedno čaka zgolj na možnost uveljavljanja ustavne pravice in pravnega sredstva.

Minuli teden je bila pod okriljem VZMD na družbo POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., naslovljena Zahteva za odkup delnic manjšinskih delničarjev družbe INTEREUROPA, d.d. Zahteva je bila podana za 161 delničarjev, ki so se pridružili »Delniški OPORI« oz. Delničarskemu sporazumu pri VZMD, in imajo skupno 214.670 delnic oz. 1,28 % vseh delnic z oznako IEKG. V VZMD so se za postopek izstopa iz družbe dokončno odločili po tem, ko je postalo jasno, da Pošta Slovenije, kot prevzemnik in večinski delničar, preostalim delničarjem onemogoča, da bi iz naslova svojih delnic prišli do kakršnegakoli donosa, hkrati pa ni izvedla iztsinitve, ki bi omogočila sprožitev postopka sodne preveritve primernosti denarne odpravnine.

Minuli teden so se zaključili četrtletni postopki vmesnih skupnih prodaj vrednostnih papirjev, zbranih v civilni družbi »Delniška OPORA« (VIDEO). Tečaji večine vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi si še vedno niso povsem opomogli od padcev po pojavu novega korona virusa, zato je bila – tako kot marčevska – tudi tokratna skupna prodaja nekoliko skromnejša, vključevala pa je delnice in obveznice družb ELEKTRO LJUBLJANA, KD Group, KRKA, PETROL, SŽ-ŽGP in ZAVAROVALNICA TRIGLAV.

V Grand hotelu Bernardin od včeraj poteka 37. Finančna konferenca, največji finančno-borzni in poslovni dogodek v Sloveniji, ki ga organizirata Ljubljanska borza vrednostnih papirjev in Časnik Finance. Na tokratni konferenci zbrani razpravljajo predvsem o prihodnosti finančnega sveta ob in po pandemiji COVID-19, izzivih slovenskega bančnega sistema v obdobju nekonvencionalne denarne politike in spremenjenih tržnih razmer ter ekonomskih posledicah novega korona virusa.

Na današnji skupščini družbe LARIX, d.d., (prej CERTA HOLDING, d.d.) je večinski delničar, družba Batagel & CO., d.o.o. (92,98 %), poslovneža Marjana Batagelja, iz družbe iztisnil preostalih 86 malih delničarjev. Skupščine, kjer je bilo sicer zastopanega 97,33 % kapitala z glasovalno pravico, se je aktivno udeležil tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ki je zastopal interese 17 malih delničarjev, vključenih v »Delniško OPORO« in Delničarski sporazum pri VZMD.

Medtem ko v Sloveniji potekajo številne razprave o oblikovanju in delovanju demografskega sklada, sta Evropska federacija investitorjev in uporabnikov finančnih storitev (Better Finance) ter njena nemška članica Bund der Versicherten (BdV) izvedli spletno mednarodno konferenco (VIDEO celotne konference) na kateri je preko 200 udeležencev prisluhnilo razpravi o najnovejšem osnutku regulative Vseevropskega osebnega pokojninskega produkta (PEPP – Pan-European Personal Pension Product).  Z zbranimi so svoje poglede med drugim delili Predsednik Evropske agencije za zavarovalni nadzor, Gabriel Bernardino, Evropski poslanec poročevalec za PEPP, Dragoş Pîslaru in številni drugi ugledni strokovnjaki s tega področja, konference pa se je aktivno udeležil tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, sicer član Izvršnega odbora Better Finance.