delnico),ampak preprosto zato, ker iz lastništvapravzaprav niti ne želijo izstopiti. Kakoiztisnitve ureja Zakon o gospodarskihdružbah (ZGD), smo vprašali dr. Boru-ta Bratino, predavatelja na Ekonom-sko-poslovni fakulteti v Mariboru.Zakaj so mali delničarji moteč ele-ment v lastništvu podjetij?"V različnih fazah razvoja podjetja selahko podjetje in njegovi lastniki odlo-čijo, da družbo lastniško 'zaprejo', jolastniško konsolidirajo in umaknejo zborze, v angleščini temu rečejo goingprivate. V tem primeru druge delnifar-je izplačajo in sami prevzamejo vsoodgovornost za podjetje. Če ima pod-jetje le enega delničarja, mnogo lažjeskliče skupščino (čemur pravimo uni-verzalna skupščina) brez vseh formal-nosti in ni možnosti vlaganja tožb naizpodbijanje ali uveljavljanje ničnostisklepov skupščine. Lažje so statusnein statutame spremembe, saj ni trebačakati na iztek rokov za izpodbijanjesklepov skupščme pred vpisoiri v regi-ster, saj velja, da mora poslovodstvo obvpisu v register podati izjavo, da zopersklep skupščine m bila vložena tožba,ki jo teoretično lahko vloži delničar, kiima eno samo delnico ter tako družbooziroma delničarje izsiljuje. V drugem primeru pa se lahko pod»jetje (oziroma njen edini delničar, kotna primer Mirko Tuš, lastnik podjetjaEngrotuš, odloči svoje delnice uvrstitina borzo oziroma jih ponudi javnostiv odkup po modelu prve javne proda-je delnic (IPO), čemur v angleščini pra-vimo going public. S tem torej lahkopridobi množico (malih) delničarjev,lu v družbo prispevajo svež kapital obdokapitalizaciji - povečanju osnovne-ga kapitala družbe.Oba postopka (ki sta si nasprotna)sta običajna, legitimna m zakonsko do-voljena in pravno urcjena. Tako ni nasplošno mogoče reči, da so mali delni-čarji moteč element v lastništvu podje-tij, ampak je to odvisno od podjetja dopodjetja in od strukture delničarjev."Kako so zaščiteni mali delničarji obiztisnitvi?"Iztisnitev je po ZGD pravica tako ime-novanega glavnega delničarja, ko do-seže 90 odstotkov delnic, in je le odnjegove volje odvisno, ali bo izpeljal izti-snitev. Mali delničarji se temu pravnone morejo upreti, ZGD pa ščiti njihoveekonomske interese po primerni ceni(odpravnini) za delnice. Imajo sodnovarstvo, ki je v ZGD urejeno primemoin enako kot v drugih državah EU."Ali je prav, da prevzemnik določiceno odškodnine ob iztisnitvi ali bijo moral kdo drug, morda neodvisnicenilec?"Vprašanje določitve višine bdprav-nine je natančno urejetto. Fravje, dajo določi prevzemnik, saj jo on tudiplača. Določitevje običajno stvar po-gajanj med delničarji in najboljše je,če je določena sporazumno, saj potemne pride do dolgotrajnega spora. Če po-nudi prevzemiukpremzko ceno, imajo mali delničarji možnost sprožiti pose-ben postopek, v katerem neodvisnistrokovnjaki določijo primerno ceno.Ob tem je treba upoštevati, da v praksiprav prevzemnik ponudi najvišjo ceno,saj hoče pridobiti vse delrdce, možna jetudi konkurenčna prevzemna ponud-ba. Uspela bo tista ponudba, ki bo bolj-ša za delničarje. Za male delničarje jeugodno, če je ponudnikov več, saj bodoverjetno iztržili višjo ceno."Se to v praksi dogaja?"Ko neki delničar pridobi 90 odstotkovdelnic, potem v praksi nikoli nihče neponudi več, saj ne more pridobiti vpli-va na upravljanje v takšni družbi. Vtreh mesecih po opravljenem uspeš-nem prevzemu mora prevzemnik tudipri iztisnitvi ponuditi ceno, ki je enakaceni pri opravljenem prevzemu."Ali Zakon o prevzemih nudi zadost-no zaščito interesov malih delničar-jev?"Zakon o prevzemih je bil spremenjenv skladu z evropsko direktivo o prevze-mih in po mojem mnenju v zadostnimeri varuje ekonomske interese malihdelničarjev. V Sloveniji se šele učimodelničarstva in vsega, kar je s tem pove-zano, zato je zelo koristno, da se malidelničaiji povezujejo m organizirajo vzdruženju, ki potem lahko skupaj uve-Ijavlja njihove pravice m interese."

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 26. 02. 2008
Stran: 10