protitajkunski boj šele začel, normativnega oboroževanja pa prav takoše ni konec. Tudi po mesecu dni se ne moremo znebiti občutka, da gre le zametodo zastraševanja, njeni naslovniki pa so večinoma tudi že na varnem. V prejšnji številki GG-ja smo videli, davečina strokovnjakov meni, da se zaradinovele ZPre-lA položaj (varstvo) upnikovin manjšinskih delničarjev ciljne družbene bo v ničemer izboljšal, veliko drugačepa ni niti z drugo novelo s»protitajkunsko« ostjo, tj. z noveloZakona o bančništvu (ZBan-lA), le danekateri menijo, da tu brez kolateralneškode ne bo šlo. Oškodovane pa naj bi biledomače banke.ZAKON 0 BAN-NIŠTVUV obrazložitvi predloga novele ZBan-1 jevlada izrecno zapisala, da je bilo »vzadnjem času v Sloveniji zaznati posamezne primere, ko je bil MBO (so)financiran s posojilom, najetim pri poslovnibanki, v zavarovanje posojila pa je bankavzela delnice družbe - tarče prevzema, zanakup katerih je bilo posojilo odobreno«.Ob tem je za predlagatelja dejstvo, da se stakim ravnanjem na dolgi rok zmanjšujekonkurenčna sposobnost teh gospodarskihdružb, »saj se njihovi prihodnji dobički neusmerjajo v razvoj in povečanjekonkurenčnosti, temveč so bodočedividende v prvi vrsti namenjene odplačiluobveznosti, ki jih imajo posojilojemalci(navadno člani organov vodenja in nadzoraprevzete dnižbe) iz naslova odobrenihbančnih posojil«, po drugi strani pa naj bi bila zelo vprašljiva tudi »zadostnostoziroma kvaliteta takega zavarovanjaposojila - z vidika banke kotposojilodajalke«.Banka Slovenije je bila sicer s predlogomnovele seznanjena šele en sam dan predvladno potrditvijo, nekaj dni pozneje pa jesvet Banke Slovenije (BS) odločil, da bosprejel sklep o povečanju uteži potrebnegakapitala za banke, ki so izpostavljene sposojili do gospodarskih družb,ustanovljenih za prevzem ciljnihgospodarskih družb. Glede predlogaspremembe ZBan-1 pa je svet BS sklenil,da bo »predlagal spremembo predloganovele zakona tako, da se bo nanašal samo na kreditiranje prevzemov«. Todopolnitev novele je BS posredovalaministrstvu za finance, kot so pojasnili zaGG, pa je bila v parlamentarni procedurivložena in sprejeta v obliki amandmaja kpredlogu zakona s strani poslanskihskupin.Po kratki razpravi in ob upoštevanjupredloga BS je bila nato sprejeta novela, vskladu s katero se v ZBan-1 za tretjimodstavkom 145. člena doda nov četrtiodstavek, ki se glasi:»(4) Ne glede na tretji odstavek tegačlena se šteje, da stvarno kreditnozavarovanje, katerega predmet sodeleži ali delnice gospodarske družbe,katerih pridobitev je predmetprevzemne ponudbe in neposrednegaali posrednega financiranja oziromarefinanciranja z bančnim posojilom, niprimerno za zmanjšanje kreditnegatveganja. Ta dolocba se smiselnouporablja tudi za vrednostne papirje, kidajejo imetniku nakupno delniškoopcijo.«1S tem se torej določa, da delnice oziromadeleži ciljne družbe za banko, ki dajeposojilo, niso primerno zavarovanje zvidika izračuna kapitalskih zahtev iznaslova kreditnega tveganja. Banka, kitorej po 5. januarju 2008, ko je začelaveljati novela ZBan-lA, sprejmezavarovanje danega posojila z delnicami(deleži) ciljne družbe, takega zavarovanjane more »upoštevati pri prilagajanjuzneskov izpostavljenosti in pričakovanihizgub», temveč mora šteti, da »je posojilonezavarovano, ali pa (poleg že zastavljenihdelnic) pridobiti še druga za zmanjšanjekreditnega tveganja primernazavarovanja«.Zavarovanje posojila z delnicami, zafinanciranje nakupa katerih se posojilonajema, je torej postalo z vidika bankepovsem neučinkovito. »To bo nedvomnopreprečilo večje posle financiranja nakupadelnic, pri katerih se je doslej uporabljalazastava delnic ciljne družbe kotzavarovanje, saj bo za banko tveganjeodobritve nezavarovanega posojilapreveliko. Iskanje dodatnega»primernega« zavarovanja pa ji bopovzročilo operativne stroške,« je šepoudaril predlagatelj in dodal, da bo tadopolnitev učinkovala tudi naodgovornost uprave banke, saj je ta dolžnaspoštovati pravila o upravljanju s tveganji:»Pred odobritvijo vsakega posojila morabanka oceniti dolžnikovo sposobnostizpolnjevanja obveznosti do banke inkvaliteto zavarovanja terjatev banke povrsti in obsegu tega zavarovanjaSMO KA3 SPREGLEDALI - DRUGIČSeznam ekonomistov, ki so ob napovedaninoveli ZBan-1 zmajevali z glavo, je skorajnepregleden. Nekdanji guverner BS mag.Mitja Gaspari je tako izjavil, da novelasploh ne bi bila potrebna in da bi bildovolj že prej omenjeni sklep BS opovečanju uteži potrebnega kapitala zabanke, ki so izpostavljene s posojili dogospodarskih družb, ustanovljenih zaprevzem ciljnih gospodarskih družb: »Mislim, da je šla vlada s sekiro mesaricopo zadevi, ki si take obravnave nezasluži.«Še nekoliko bolj je bil oster član upravedružbe Alfa Invest iz Zagreba MatejTomažin, ki sicer ni odgovoril navprašanje, če gre tu za namenskosesuvanje domačega bančnega trga, a jedovolj že, da si ga je sam sploh lahkozastavil. Jasno mu je namrec, kar je vizjavi za Delo že en dan po vladnipotrditvi predloga novele izrazil član svetaBS dr. Ivan Ribnikar: »Če tega ne bodomogle delati naše banke, bodo to pomojem mnenju delale banke čez mejo.«Še bolj neprizanesljivo neposreden pa jebil profesor na Ekonomski fakulteti vLjubljani dr. Jože P. Damijan: »Ta vladaima očitno preveč časa, ker ji obzapravljanju časa in energije za raznezaupnice ostaja presežek energije še zatovrstne neumne domislice.« Spomnil je,da je tudi prejšnja vlada v zadnjem letumandata zapravljala čas za očitneneumnosti in gospodarsfrvu škodljivaktivizem, pri čemer je izpostavilnesrečno davčno reformo iz leta 2004, kida nam je vsem neznosno otežila življenje in domači kapital prisilila v beg v tujino.Ta vlada pa sedaj po njegovem prepričanjusili menedžerje v najemanje kreditov vtujini in morda bo v podobno najemanjekreditov v tujini prisilila tudi fizične osebepri hipotekarnih kreditih zanepremičnine: »S tem škoduje samoslovenskim bankam, ki bodo nenadoma obposel, tuja konkurenca pa bo zacvetela.«2Na drugi strani pa je prvi guverner BS insedaj predsednik uprave UniCredit BankeSlovenija dr. France Arhar za GGpoudaril, da se ta zadeva - kot marsikaj vSloveniji - obravnava črno-belo. Strinja sesicer z mag. Gasparijem, da novele ne bibilo treba, temveč bi zadoščal sklep BS opovečanju uteži, meni pa, da je ta tudiposledica dejstva, da BS ve, kaj se nanašem trgu dogaja, predvsem pa, da zelointenzivno spremlja visoko kreditno rast,ki jo imamo zadnja tri leta v Sloveniji.Del te visoke kreditne rasti je namrečpovezan ravno s tem, da so nekaterebanke v veliki meri udeležene priBnanciranju prevzemov, zanj pa je zatotemeljno vprašanje, kakšna praksa seizvaja pri nas: »Tu ne mislim na tajkune,ampak na dobro bančno prakso.« Rok zaprevzemno ponudbo je namreč po ZPre-1kratek, to je trideset dni. »Če naj bankafinancira take visoke zneske, kako banke vtridesetih dneh opravijo due diligence(skrben pregled), ki je običajno potreben tako pri prevzemniku kot pri ciljnidružbi,« se ob tem sprašuje dr. Arhar indodaja: »A nekatere banke to delajo celobrez skrbnega pregleda. Na konkurencotujih bank je zato treba gledati z vidika, datuje banke brez skrbnega pregleda negredo v to.« Kot je razkril dr. Arhar, sobili tudi v UniCredit Banki Slovenijavabljeni na stavljenje ponudb, a roktrideset dni pri teh visokih zneskih - v tejdrugi fazi konsolidacije našega trga sozneski pri prevzemih neprimerno višji kotv prvi fazi - nikakor ni praktičen: »Boditebrez skrbi, ugledne tuje banke, ki so jim tedružbe in njihove posadke še dlje od oči,se v to ne bodo spuščale.«»0dkar smo člani evropske monetarneunije in nimamo svoje monetarne politike,nam je ostalo nekaj, kar je skupnaodgovornost Banke Slovenije, vlade indavkoplačevalcev - finančna stabilnost,« ješe poudaril Arhar in pojasnil, da pomeni tostabilnost trga in finančnih institucij. A privelikih finančnih institucijah se lahkopojavi t. i. teorija too big to fall, karpomeni, da lahko take velike institucijemenijo, da so prevelike, da jim skupnost vprimeru »padca« ne bi pomagala. »Tak primer smo v Sloveniji že imeli, in sicerleta 1993, mnenja pa so se kresala gledevprašanja, ali naj se pusti »ta velike« vstecaj ali naj se jih sanira,« je ob tem dejalArhar in poudaril, da takšne institucijeseveda sanirajo davkoplačevalci. Tudi vsedanjem položaju, ko je v Evropi inflacijavisoka, je ECB nehala dvigovati obrestnemere, ker se boji padca bank. Če se tegaboji, je to po prepričanju dr. Arharja živdokaz, kako se merijo oportunitetni stroški:»S tega zornega kota je, če pustiva tajkuneob strani, skrb za finančno stabilnostskupna.«Za razmislek ob tokratnih normodajnihposegih na področje bančništva pa je zeloslikovito dejstvo, da imamo sistem, ki jepo besedah dr. Arharja edinstven v Evropi.Pri nas morajo namreč banke delatienoodstotne rezervacije za komitente, kikorektno izpolnjujejo svoje obveznosti:»Korektno izpolnjevanje pa pomeni, da nikreditnega tveganja, šele konkretnazamuda pa zahteva rezervacije.« Na enistrani torej do pred kratkim ni bilo(zunanjih) omejitev pri financiranjuprevzemov, na drugi strani pa so bile in sobanke omejene na ta način. 1 Noveta ZBan-1 (Ur. l. RS, št. 103/08) dodaja ZBan-1 tudi nov deuetiod~tauek 1~5. člena: »(9) Določbe tega člena, razen dolocb cetrtegaodstavka, se ne uporabljajo za banke, ki uporabljajo prlstop na podlaginotranjlh bonitetnih sistemov i lastnimi ocenofrii izgub ob neplačiluozlromc konverzijskih količnikov.'i2 Domijan. ]ože P,: Sveta protitajkunska vojno. v: Delo, st, 277/207 (5.december2007),str. 5, PO MNENJU POZNAVALCEV ]E TOREJ 3ASNO, DA ]E NOVELAZPRE-1A BREZ PRAKTIČNIH UČINKOV, NOVELA ZBAN-1A PAVSA] N1 BILA POTREBNA, TUDI ČE SE IZKAŽE, DAKOLATERALNE ŠKODE ZA DOMAČE BANKE NE BO. GLEDE NA»USPEŠNOST« VLADNIH UDAROV PA SE LAHKO TAKO KARBOJIMO NADAUEVAN3A »PROTITA3KUNSKEOBOROŽITVENE TEKME«.

Medij: Glas gospodarstva
Avtorji: Koritnik Boštjan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 01. 02. 2008
Stran: 47