Eno osrednjih vprašanj je vzpostavljanje in delovanje nacionalnih skladov za reševanje, ki naj bi bili nato pozneje nekako povezani v skupen evropski sklad. Ti skladi naj bi se napajali iz prispevkov finančnega sektorja.

Nacionalni skladi naj bi v desetih letih po vzpostavitvi vsebovali 0,8 odstotka kritih vlog vseh kreditnih institucij, ki delujejo v državi; polnili naj bi se z letnimi prispevki bank, sorazmerno z njihovimi obveznostmi in profili tveganja.

Na vprašanja o pripravah slovenskega sklada za reševanje je minister Čufer danes odgovoril zgolj: “Mi za zdaj to razpravo predvsem spremljamo, drugače pa neke vrste sklad za reševanje bank imamo v obliki slabe banke.” Za pogovor o podrobnostih pa je za zdaj po njegovih besedah “zelo prezgodaj”.

Temeljno načelo reševanja bank bo, da bodo morale banke, ki se bodo slabo odrezale na sistematskem pregledu prihodnje leto najprej poskušati poiskati zasebne rešitve, šele nato pride na vrsto državna pomoč in v skrajnem primeru evropska pomoč.

Od 1. avgusta veljajo nova evropska pravila o državnih pomočeh, po katerih je pred vsako javno reševalno akcijo banke obvezen bail in - to je mehanizem, ki določa, da morajo k reševanju bank prispevati tudi delničarji, podrejeni in nadrejeni upniki ter nezavarovani varčevalci.

Slovenija bo ta pravila v nacionalno zakonodajo prevedla z novelo zakona o bančništvu, ki jo je vlada sprejela minuli teden in poslala v državni zbor. Zakon je sprožil buren odziv malih delničarjev, imetnikov podrejenih in hibridnih obveznic.

Ti opozarjajo, da vlada s tem “retroaktivno posega v pravice imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic”, da lahko ima takšna ureditev nepopravljivo škodo za celoten finančni sektor ter da bodo uporabili vsa razpoložljiva sredstva za zaščito svojih interesov.

Minister Čufer na to odgovarja, da je bilo vprašanje podrejenega dolga urejeno s pravili Evropske komisije, ki veljajo od 1. avgusta. “Tako da je ta debata popolnoma zaključena,” je poudaril minister ob odhodu z današnjega zasedanja v Luksemburgu.

Zakon bo tako po Čuferjevih besedah ostal takšen, kot ga je vlada sprejela; težav pri njegovem uveljavljanju ne pričakuje. “Zakon bo šel naprej, kot je bil sprejet na vladi, in pričakujem, da bo tak tudi sprejet,” je dejal minister.

Tudi v primeru zahteve po ustavni presoji zakona o bančništvu minister zapletov ne pričakuje. “Mislim, da je to zdaj standard v Evropi, in mislim, da tukaj ne bi smelo biti nobenega problema,” je izpostavil.

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je danes povedal, da je še veliko članic, ki še nimajo ustrezne zakonodaje, ter izrazil pričakovanje, da bo Slovenija to uredila hitro. Nizozemska in Nemčija sta to na primer že uredili.

O tem, koliko bi lahko zbrali z uporabo mehanizma bail in v primeru reševanja slovenskih bank, Čufer danes ni želel govoriti.

Še eno ključno vprašanje v razpravi o bančni uniji je metodologija, po kateri bodo prihodnje leto izvedli pregled 130 sistemskih evropskih bank. Metodologija za zdaj ni znana, Slovenija pa je že večkrat izrazila željo, da bi bili testi za vse banke enako strogi, kot so testi za slovenske banke.

“Ti testi, ki se zdaj pripravljajo na evropski ravni, so še v fazi priprav, tako da težko komentiram. Pričakujem pa, da bodo testi, ki jih pri nas pripravljamo, taki, da bodo ustrezali vsem pogojem Evropske centralne banke,” je o tem danes dejal Čufer.

Na vprašanje, ali je že znano, ali bo morala Slovenija prihodnje leto skozi celoten postopek evropskega pregleda, čeprav bo celovit pregled slovenskih bank opravila že prej, je minister danes odgovoril: “To bomo videli potem, ko bodo stresni testi končani. Takrat se bomo pogovarjali, kako naprej.”