oblastnikov.Naj pojasnim. Menedžerskimprevzemom ne nasprotujem zara-di populističnih egalitarnih, duše-brižniških ali zavistnih razlogov,pač pa iz dveh ekonomskih razlo-gov. Prvič, zaradi empirično doka-zanega negativnega vpliva pretira-ne koncentracije lastnine v rokahmenedžerjev na uspešnost poslo-vanja podjetij. Raziskave za razvi-te države in tranzicijske državepač enoznačno kažejo, da podjetja,v katerih kontrolni lastnik posta-nejo menedžerji, poslujejo manjuspešno kot podjetja z zunanjimilastniki. Ker pač menedžerji brezučinkovite zunanje kontrole izčr-pavajo podjetja (z izplačevanjemvišjih dividend zaradi odplačilakreditov za nakup delnic in s po-slovanjem s povezanimi ali dru-žinskimi podjetji) in ker se mene-džerji kot lastniki ne vedejo takoracionalno, kot če bi bili samo me-nedžerji (prej bi se odločali za raci-onalizacije poslovanja) ali samolastniki (najeli bi bolj učinkovitemenedžerje). In drugič, zaradi mo-rebitnih predprevzemnih poslovnih mahinacij (kreativnega raču-novodstva) menedžerjev kot insi-derjev in (običajno prenizke) pre-vzemne cene.Toda menedžerski odkupi sorealnost, tako v razvitem svetukot pri nas. To je legitimni proceskoncentracije lastnine. Ima palahko škodljive posledice za »pra-vičnost«. Toda pozor! Medtem koso v razvitih državah pri mened-žerskih odkupih zaskrbljeni gledetega, ali je cena, po kateri so me-nedžerji pridobili delnice, »pra-vična tržna cena« z vidika intere-sov drugih (manjšinskih) delni-čarjev, pa pri nas razsaja populi-stična psihoza, da se z menedžer-skimi odkupi ustvarja nepravičnorazslojevanje v družbi. Ne, kon-centracija lastnine ni problema-tična, je nujna zakonitost tržnegagospodarstva, ki pelje k večjiučinkovitosti družbe in večji bla-ginji za vse. Treba pa je paziti, dakoncentracija lastnine potekajavno in pregledno in da se v temprocesu ne kršijo pravice drugihudeležencev, predvsem manjšin-skih lastnikov. Ključnega pomenaje javnost celotnega postopka, dalahko potencialni konkurenti po-stavijo konkurenčno ceno, ki jeobičajno precej višja od tiste, ki joponudijo menedžerji, in s tem po-nudijo manjšinskim delničarjembolj »pravično« tržno ceno.Tako se »problema« menedžer-skih odkupov lotevajo v razvitihdržavah s stoletno prakso. Pri naspa smo ta teden dobili spet značil-no specifičen slovenski način »re-ševanja« tega problema. Namestoda bi vlada poskrbela za javnost inpreglednost postopkov ter zaščitomanjšinskih delničarjev (denimo Namesto da bi vladaposkrbela zajavnost inpreglednost postopkov inzaščito manjšinskihdelničarjev, seje odločila,da bo menedžerske odkupeposkusila kratko malopreprečiti. Saj bijih v ihtiprepovedala, čeji ne bievropska zakonodaja tegapreprečevala, zatojihposkuša samoonemogočiti.s striktnim preganjanjem prakse»delniških parkirišč« pod nadzo-rom menedžmenta, katerim po-zneje sledijo menedžerski odkupi,ki samo legalizirajo dejansko sta-nje), se je odločila, da bo mened-žerske odkupe poskusila kratkomalo preprečiti. Saj bi jih v ihtiprepovedala, če ji ne bi evropskazakonodaja tega preprečevala, za-to jih poskuša samo onemogočiti.Vlada se onemogočanja mened-žerskih odkupov loteva na štiri na-čine. Prvič, z dopolnitvijo zakonao bančništvu, kjer naj bi se krediti,zavarovani z delnicami podjetja,ki je prevzemna tarca, šteli kot po-sojila brez zavarovanja. To pome-ni, da bi morale banke bodisi zah-tevati dodatna zavarovanja ali papovečati rezervacije za ta posojila,a to bi seveda znižalo kapitalskoustreznost banke. Dmgič, s spre-membo zakona o prevzemih nanačin, da bo moral prevzemnikAgenciji za trg vrednostnih papir-jev (ATVP) za odobritev prevze-mne ponudbe dokazati, da plačilo vrednostnih papirjev, na katere senanaša prevzemna ponudba, nizavarovano z zastavo vrednostnihpapirjev podjetja, ki ga prevzema.Tretjič, s spremembami zakona ogospodarskih družbah, ki naj bipreprečile, da bi ciljna dmžba pre-vzemnikom dajala predujme aliposojila za pridobitev delnic, in zodvzemom glasovalnih pravic, čese ugotovi, da je posel fiktiven alida so za kredit za nakup delnic za-stavljene te delnice. In četttič, zrazmišljanjem o davčnem prime-žu, pri čemer se obresti za poplači-lo kreditov za nakup delrtic ne biveč štele v strošek poslovanja, kizmanjšuje davčno osnovo za kapi-talski dobiček.Morda je na prvi pogled videh,da se vlada onemogočanja mened-žerskih prevzemov loteva pravnokorektno in sistematično, se jih pav bistvu loteva zelo nerodno in naivno. Vladni ukrepi namreč mene-džerskih odkupov ne bodo prepre-čili, bodo pa povzročili veliko ko-lateralno škodo domačim ban-kam. Od vseh štirih napovedanihukrepov je namreč smiseln samotretji, ki preprečuje netransparen-tno in nedovoljeno financiranjemed tarčo in prevzemnikom terrazne fiktivne posle. Prvi ukrep bopovzročil preprosto to, da bodomenedžerji kredite pač raje naje-mali v tujini, ker bodo za naše ban-ke tovrstni krediti preveč rizični.Drugi ukrep je nesmiseln, saj boATVP težko ugotavljala izvor de-narja za prevzem podjetja, kadarbo ta denar prišel iz tujine. Spetbodo zacvetela razna »parkirišča«.Četrti ukrep pa je enako nesmi-seln, saj podjetjem prepovedujeobičajno poslovno prakso všteva-nja obrestnih odhodkov v stroškepodjetja. Gre torej bolj kot ne zapapirnato protitajkunsko vojno sskorajda ničelnimi učinki na dina-miko menedžerskih odkupov termerljivo poslovno škodo doma-čim bankam.Toda bolj od te nepotrebne, ne-umne in otročje papirnate proti-tajkunske vojne me je strah ruše-nja temeljev pravne države in tr-žnega gospodarstva. Vlada na-mreč s prvima dvema ukrepomaomejuje možnost posameznikomprostega razpolaganja s svojo la-stnino. Kot da bi vam vlada pre-prečevala, da prodate svoj avto alikot da bi vam vlada preprečevala,da za zavarovanje kredita za na-kup nepremičnine zastavite pribanki to nepremičnino (hipote-karni kredit). Omejevanje pravicedo razpolaganja s svojo lastnino jetipični zgodnji komunistični ukrep, ki ruši temeljna načelapravne države in seveda tudi tr-žnega gospodarstva. Zato sta obaukrepa zrela za ustavno presojo.Mene je strah, da bo ta vlada ssvojo »po domače« razumljenopravnodržavno logiko šla še na-prej. Letošnje negativne izkušnjepri ameriških hipotekarnih kredi-tih in iz njih izvedenih drugora-zrednih hipotekarnih obveznicutegnejo naši vladi rabiti za opo-zorilo, kako nevarna so hipotekar-na zavarovanja za stabilnost banč-nega sistema, ko pride do zloma tr-ga nepremičnin. Bo torej vladakmalu prepovedala tudi hipote-karne kredite pri nakupu nepre-mičnin?Ta vlada ima očitno preveč časa,ker ji ob zapravljanju časa in ener-gije za razne zaupnice ostaja pre-sežek energije še za tovrstne neu-mne domislice. Tudi prejšnja vla-da je v zadnjem letu mandata za-pravljala čas za očitne neumnostiin gospodarstvu škodljivi aktivi-zem. Spomnimo se samo nesrečnedavčne reforme iz 2004, ki nam jevsem neznosno otežila življenje inv beg v tujino prisilila domači ka-pital. Ta vlada pa zdaj sili mened-žerje v najemanje kreditov v tuji-ni, morda bo v podobno najema-nje kreditov v tujini prisilila tudifizične osebe pri hipotekarnihkreditih za nepremičnine. S temškoduje samo slovenskim ban-kam, ki bodo nenadoma ob posel,tuja konkurenca pa bo zacvetela.Ima ta vlada sploh še pilota ozi-roma je pilot čisto zdrav? Res me jezaskrbelo. DR.JOZEP. DAMIJANEkonomska fakulteta v Ljubljani

Medij: Delo
Avtorji: Damijan P. Jože
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gostujoče pero
Datum: 01. 12. 2007
Stran: 5