Kempinski Palace v Portorožu. 27-letni Alexander se je že odmalih nog zanimal za turizem, oče pa mu je svetoval švicarskovisoko hotelirsko šolo. Prijavo je moral poslati prej kot so rokiza slovenske fakultete, takoj po maturi pa je bil sprejet, saj soga že na sprejemnem izpitu in osebnem razgovoru ocenili kotprimernega. "Študij je bil zelo dobro naravnan. V prvih dvehsemestrih smo dopoldne imeli praktični pouk, kjer smo seučili vseh mogočih del v turizmu, popoldne pa so
sledila pre-davanja iz teoretičnih znanj. Znotraj šole smo imeli na voljovse funkcionalne prostore, ki so nam zagotavljali kvalitetnoprakso, od kuhinj do restavracij in podobnega. Bolj kot seještudij približeval koncu, večji poudarekje bil na akademskihpredmetih. Med študijem smo timsko pristopali k projektom,ki so bili lahko izvedeni v 'case study obliki ali kot realniprojekti za zunanje naročnike, sama šola pa neprestano ssvojimi programi praktičnega usposabljanja v podjetjih sleditrendom v gospodarstvu. Vse skupaj se je dogajalo s hitrimritmom, vendar zelo učinkovito. V predzadnjem semestrusem preko enega od profesorjev dobil kontakt za podjetje vNew Yorku, ki se ukvarja s ccnitvami hotelskih nepremičninin investicijskim svetovanjem. Smerjo, ki me je zanimala.Takoj po diplomi sem že letel v službo v NY in tam ostaldobro leto. Potem pa sem se odločil za magistrski študij naIjubljanski ekonomski fakulteti pri profesorju Janezu Prašni-karju. Študijska izkušnja v Lausanni mi je dala res ogromno.Verjamem, da so me izobraževanja, praksa in delo v tujinidobro strokovno pripravili na zahtevno delo v hotelih z naj-višjimi standardi," pravi Valentin.Andrej Koruza iz Kopra pa seje raje kot za menedžment odlo-čil za šolo mozaika v Spilinbergu v Furlaniji (Italija). Namesto"dolgočasnih" teorij je raje izbral kreativno umetniško delo.Solanje na šoli za mozaik, ki je najbolj znana po vsem svetu,mu je prineslo veliko obrtniškega znanja, pa tudi umetnost-nozgodovinskih in drugih znanj. Nadaljuje s skupinskimiprojekti v tujini, trenutno se odpravlja v Kolumbijo.Studij zunaj Slovenije ima prednosti in slabosti. Veliko je pri-prav, veliko stisk, a v pomoč so svetovalnice, agencije, funda-cije. Velikoje stroškov, a predvsem največ novih, drugačnihizkušenj. Za mlade v sodobnem času je pravzaprav izziv, kibi ga morali sprejeti, vsaj v obliki študijskih izmenjav meduniverzami. omogoča res celovito vrednotenje in do dediščine spoštljivprojekt. In kakor pravi Neža: "Sočasno se predstavniki vsehstrok naučijo dialoga z drugo stroko, razumevanja zahtevposameznih strok, naučijo se sprejemanja kompromisov zadobro dediščine in njenih uporabnikov. Mislim, da je to enaključnih prednosti, tako izkušnjo bi moral imeti vsakdo, kiaklivno dela v konservatorstvu. Druga bistvena posebnostje mcdnarodna izkušnja; na magisterij se namreč vpisujejoIjudje z vsega sveta. Ravno ta mednarodnost prinaša enkratnododatno vrednost: zameje bilo recimo neprecenljivo znanjeo umetnostni zgodovini in zgodovini arhitekture v neevrop-skih deželah."Informira nas še, da v Sloveniji interdisciplinaren in praktičnou.smerjen študij konservatorstva za zdaj ostaja bolj načrt kotdejstvo. Ravno tako ne obstaja študij konservatorstva, ki biprinašal vpogled v neevropske kontekste. "Umetnostni zgo-dovinarji lahko študirajo (vsaj še leta 2005) samo na oddelkuFilozofske fakultete, medtem ko konservatorstvo na Fakultetiza arhitekturo baje spremljajo samo arhitekti. Po mojem mne-nju bi se ti smeri morali združiti in delati skupaj,"je kritičnaNeža. Finančno je shajala še kar dobro, šolnina ni bila takovisoka, znašalaje okrog tisoč evrov, najelapaje tudikredit zaštudij pri fundaciji Ad Futuri, ki ga je treba odplačati v petihlelih po zaključku študija. Simbolično je stroške pokrila še zZoisovo štipendijo.Bi kateri vsebinski ali organizacijski koncept posredovalanašim fakultetam? "Nedvomno priporočam interdisciplinar-nost in povezanost s sektorji v praksi. Ravno tako je ključnosrečanje s prakso že med šolanjem." Neža ostaja v tujini, kerji je bil doktorat ponujen in ker doma ni našla zaposlitve.V nalogi se ukvarja s preventivnim konservatorstvom inorganiziranimi praksami vzdrz.evanja dediščine v Evropi, vokviru katerega dela projekte v evropskem in mednarodnemkontekstu (Evropska komisija in Unesco). Upa, da bo njenoznanje v Sloveniji "našlo" odjemalca.Hi~tclirstvo fio svelovnein mfriluNa svetovno priznani hotelirski šoli v Lausanni v Švici, naEcole HotelicreLausanne,je diplomiral Portorožan Aleksan-der Valentin, ki dela v Istrabenz Hotelih Portorož in je delekipe, ki vodi priprave na obratovanje prenovljenega hotela
Medij: Večer - Bonbon
Avtorji: Furlanič Kalc Lea
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Priloga Bonbon
Datum: 22. 07. 2008
Stran: 14