delničarjevpovezana z dejstvom, da gre prinas za sklepno fazo v lastninjenju, ko je na vrsti konsolidacija lastništva? "Tudi, m v zadnjem času jeproces konsolidacije zelo intenziven. Ob začetku privatizacije smo imeli množično delničarstvo, saj je delnice dobil praktično vsak državljan. Te in druge delnice v tej fazi izdatnoprehajajo v roke ali pa pod vplivizjemno ozkega kroga Ijudi."> V zadnjem času so aktualnezlasti iztisnitve ..."Vse kaže, da te postajajonacionalni šport."> Katere pa so druge oblikekršitev pravic malih delnlčarjev?"Najbolj tragične so zgodbe izpodjetij, kjer so mali delničarjitudi zaposleni. Pogosto soprikrajšani dvakrat. Oblastninjenju so bili pogostoprimorani vložiti certifikat vpodjetje; uprave so nanjepritiskale, jim obljubljale dobronaložbo, boljše razmere za delo ...Zdaj pa jih najpogosteje isteuprave oziroma direktorji alivečinski lastniki skušajo zrazličnimi manevri izigrati inžejne pripeljati čez vodo. Tisti, kiso imeli možnost pridobitipomembne ali prevladujočedeleže v podjetju, lahko - pogostov navezi s 'prijateljskimidružbami' - znižujejo cenodelnice celo pod tisto, ki so jo kotzajamčeno obljubljali, vsekakorpa pod realno pošteno ceno.Malim delničarjem tako grozi, dapristanejo na nizko ceno ali pada obtičijo v podjetju."> Je za to kriva zakonodaja?"Leta 2006 je naše združenjesodelovalo v skupini, ki je vokviru ministrstva zagospodarstvo pripravljalo predlogzakona o prevzemih. Že tedajsmo poudarjali, da je treba kar se da omejiti status nejavnih družb.Danes je namreč večinagospodarskih družb nejavnih. Zanjih ne veljajo niti ni minimalnedoločbe, ki zagotavljajo zaščitomalih delničarjev, zlasti priprevzemih. Upamo, predlagamoin imamo zagotovila, da bo to vnoveli zakona spremenjeno. Našezdruženje je v številnih primerihuspelo povezati male delničarjein vzpostaviti pakete delnic. Stem skušamo doseči optimalnoceno za delež malih delničarjev.Četudi se delničarji odločijo zaizstop, včasih ni interesa zadelnice, ker so ta podjetjaneformalno že prevzeta,največkrat v navezi z upravodmžbe. Zato smo se pogostoprimorani lotiti postopkov, skaterimi upravo ali večinskegalastnika pripravimo k odkupu terpogajanjem o primerni ceni. Greza različne poteze - od sklicevskupščin, zahteve po članstvu vnadzomem svetu, izpodbojnih indrugih tožbah, do zahtev zarevizije, pomemben dejavnik sotudi javna občila."> Izvajate pritlsk?"Lahko bi rekli tudi tako. Velikokrat so tisti, ki imajo danesobvladujoče deleže, do njih prišlina sporen način."> Ce so mali delničarji tudizaposleni, se najbrž bojijo zaslužbo..."Družba, ki jo ustanovimenedžment m je solastnicadoločenega podjetja, pogostoravna v nasprotju z zakonodajo, šeizraziteje pa neetično. Dogaja se,da direktor hodi po podjetju inpritiska na delavce, ki so hkratitudi mali delničarji, naj jim delnicenemudoma prodajo. In to po ceni,kot jo je družba vodilnih objavilapri borzni hiši, ki je najpogosteje vdogovoru z vodilnimi."> Prav sklad lastnih delnic jevelikokrat orodje zamanlpuliranje, mar ne?"Pogosto. Zakon o gospodarskih družbah sicerprepoveduje nakup ali prodajolastnih delnic z namenomtrgovanja in podobno, a to mnogiobidejo. Lastne delnice so lahkoodločilne pri tem, kdo bopridobil večino in nadzor nadpodjetjem. Mogoče jih je kupiti,zatem umakniti ali prodati, paspet kupiti in prodati. Denimotudi podjetju, ki so ga ustanovilimenedžerji, ki delnice tako lahkodobijo zelo poceni. Dokopljejo sedo obvladujočega deleža, malidelničarji pa izvisijo. Zelopretresljivi so primeri, ko sodelavci z deli neizplačanih plačsanirali podjetje - mimogrede,zato imajo tudi nižjo pokojninskoosnovo. Od obljub, da bodo deleplač, ki so jih pustili v podjetjih,dobili vrnjene vsaj v nominalnivrednosti, ni nič, ali pa so delniceprisiljeni prodati pod ceno," > Nevame so lahko tudi zaprtedokapitalizacije..."Pri tem tipu dokapitalizacijelahko sodelujejo le izbrani. Kotzdruženje smo bili kar uspešnipri preprečevanju takih potez.Petrolova uprava je leta 2006načrtovala 50-odstotno zaprtodokapitalizacijo. V tem primerulahko izbran kupec oziromadokapitalizator dobi nadzor aliprevladujoč delež v podjetju zaceno, ki ni nujno primerna. S temse spremenijo razmerja vpodjetju; cena delnice pa pade,ker si praviloma nihče neprizadeva pridobiti pomembnegadeleža v dmžbi, ki jo nekdo žeobvladuje. Glede Petrola smo selotili organiziranega zbiranjapooblastil in skupaj spomembnejšimi delničarjipreprečili dokapitalizacijo. Istazgodba se je teden dni kasnejeponovila pri Mercatorju,podobne tendence so bileprisotne še na primer v Gorenju,Triglavu, Velani... Povsod smojavno nasprotovali 'zaprtim' dokapitalizacijam. Ta je pogostmanever, ko se skuša dosečistatutarno večino v podjetju alicelo 90-odstotni delež." > Je potem na vrsti iztisnitev?"Da, to je zadnji stadij. Tako jeravnal na primer Istrabenz priDrogi Kolinski in hčerinski družbiIstrabenz 'nirizem. Pri DrogiKolinski in v primeru številnihdrugih družb tečejo postopkisodne preveritve primernostiodpravnin oziroma iztisnitvenecene, Id je bila na primer priDrogi Kolinski enaka prevzemni.S pretežno takšno utemeljitvijo jeprvostopenjsko sodišče ocenilo,da je bila cena primerna, takšnipraksi pa je žal pritegnilo tudivišje sodišče. Iztisnitve - grepravzaprav za razlastitve - poprevzemni ceni bomo zdajskušali preprečiti s spremembozakonodaje, kot jo predlagamo.Predvsem ker najpogosteje nitine gre za prave prevzeme, pač pale formalnost, s katero senavsezadnje - po ugodni(določeni prevzemni) ceni m brezopravljenih cenitev in revizij -opravljajo iztisnitve oziromaprenos delnic z malih delničarjevna večinskega, odtlej edinegalastnika."~ Je iztisnltev pri nas pogostozlorabljen institut?"V razvitih ekonomijahiztisnitev ni pravilo, ampak redkaizjema. Pri nas pa je teh primerovogromno. 'Hidi izključitevprednostne praviče delničarjev sepri nas zlorablja; če podjetjedejansko potrebuje svež denar, jesmiselno k dokapitalizacijinajprej povabiti obstoječedelničarje. Če jih to ne zanima, seponudi ali išče druge. Pri nas grevse zelo hitro; v 10, 15 letih odlastninjenja nekdaj družbenelastnine bomo dobili ozko elitolastnikov, ki bo obvladovalavečino družbenih resursov.Srednji razred, ki je pravilomatemelj družbene stabilnosti, sevse bolj krči. Nekateri pravijo, dagre za tranzicijo, sam menim, dagre pravzaprav za revolucijo. Vtem času ni bilo poskrbljeno zaustrezno informiranje, izobraževanje ali osveščanjedržavljanov o teh procesih. Našezdruženje je praktično vsak danbombardirano z novimi primeri."~ Je hudo, da pri kršenjupravic malih delničarjevsodeluje tudi država? Saj je(bila) solastnlca Petrola,Mereatorja, Triglava... Republika Slovenija kotlastnica in paradržavna skladaSod in Kad so žal pogosto tudi vvlogi akterjev oškodovanja malihdelničarjev. Naše združenjesistematično spremlja številneprimere, zato zakonodajalcuponujamo ustreznejše rešitve, kiizhajajo iz prakse, s katero sesrečujemo na dnevni ravni. Ženekatere malenkostnespremembe v zakonodaji,njenem procesiranju pa tudi vravnanju državnih institucij aliskladov lahko prinesejoneprimerno boljše stanje."> Sta se Sod in Kad kdajpovezala z vami?"Dovolj zgovoren je svežprimer Velane. Naše združenje jev sklopu delničarskegasporazuma uspelo oblikovati10-odstotni paket malihdelničarjev, približno toliko ima tudi Kad. Ta je sklenil sporazumz Vipa Holdingom, s katerimtvorijo približno 30-odstotnipaket. Možno je, da bodo malidelničarji tudi v tem primeruoškodovani ravno zaradidelovanja Kada, posrednodržave, v navezi z gospodarskodružbo. Ce je že Kad sklenUsporazum, da bi realiziral boljšedonose - zakaj se sporazumu nemorejo pridružiti še malidelničarji s svojim paketom?Zakaj Kad javno prodaja svojedeleže v številnih družbah, pritem pa ne omogoči, da bi podistimi pogoji lahko izstopili tudimali delničarji?! Dogaja se, daKad in Sod prodata svoje deležena račun malih delničarjev, kiostanejo ujeti v družbi, brezmožnosti, da bi prodali delnice,kaj šele po pošteni ceni. Zadnjitakšen primer je podjetje Ibi,kjer je bila z neodgovornoprodajo deleža Sod za povrhzapravljena tudi optimalnaperspektiva za podjetje,ohranitev proizvodnje, delovnihmest, znanja, blagovne znamkein enkratna možnost doseganjasinergij z Velano. Tudi zatozahtevamo doslednouveljavljanje načela m zakonskoureditev, da se v primeru prodajedeležev države v podjetjihomogoči tudi izstop malihdelničarjev pod istimi pogoji."~ Koliko so slovenskidelničarji poučeni o pravicah, kljim jih dajejo delnice?"Slabo, nekateri niti ne vedo,da imajo delnice. Kriva je tudidržava oziroma njeni upravljavci;če so državljane spremenili v lastnike, bi morali zagotoviti vsajposredovanje osnovnih znanj otemeljih delovanja kapitalizma.Ah, ko bi se slovenski malidelničarji brigali za svoje delnicevsaj približno toliko kot zaavtomobil, ki ga redno čistijo,vozijo na servis ... Glede delnic, kiso pogosto lahko pomembnejšanaložba kot avto, pa mnogi nenaredijo nič - ne gredo na letnoskupščino, niti ne dajo pooblastilana primer našemu Združenju, dabi preverili, ali jih ne utegnejoiztisniti, prevzeti, oddeliti..."> V kollldh podjetjih imajomali delničarji predstavnika vnadzornem svetu?"V redkih. Naše združenjepredlaga, da bi zakon zagotavljal, da bi mali ali drugi delničarjiimeli svojega predstavnika vnadzornem svetu vselej, ko binjihov delež dosegal 30odstotkov."> Zaščita malih delničarjev jelahko blagodejna na veskapitalski trg. Kje so pozitivniučinki?"Gotovo bi imeli več naložb,privabili bi več vlagateljev,domačih in tujih. Učinki bi biliblagodejni za vso državo. Ko naevropskem združenjudelničarjev povem, da je pri naspreko 700.000 delničarjev, sezačudijo; ko dodam, da je topribližno 40 odstotkovdržavljanov, pa osupnejo.Znotraj združenja delujejo klubiinvestitorjev, ki se kot delničarjizavedajo vseh svojih pravic. Injih tudi zahtevajo. Upravam inlastnikom še na pamet ne pade,da bi jih podcenjevali, tako kose pri nas dogaja na skupščinah,ko mali delničar velikokrat nemore pojasniti svojih stališč alimu je celo onemogočenaudeležba skupščini. Podjetja, kijim je v interesu dolgoročnostabilno poslovanje, jih želijoohraniti v strnkturi. To nisošpekulativni lastniki s hipnimiodločitvami. Zato se jihpomembnejsi lastniki ali uprave,za razliko od številnih pri nas,ne želijo znebiti, češ da soproblematični."~ Koliko je vaše združenjevključeno v pripravozakonodaje?"Če je premier najavil bojproti tajkunizaciji in posebnopozornost tej problematiki, bipričakovali, da bo združenje ssvojimi bogatimi izkušnjami izneposredne prakse povabljeno kpredstavitvi stališč in sodelovanju. In če so nameniresni, je prav, da se v pripravorešitev vključi trudicivilnodružbena sfera.Navsezadnje je naše združenjeedina institucija, ki sesistematično ukvarja spravicami malih delničarjev in ima vsakodnevne izkušnje.Poleg tega smo članiEvropskega združenjadelničarjev in Svetovnefederacije investitorjev, odkoder lahko črpaino številneizkušnje, primerjalne analize..."SONJA MBOLICA "V 10, 15 letih od lastninjenja nekdaj družbenelastnine bomo dohili ozko elito lastnikov, ki hoobvladovala večino družbenih resursov." Kristjan Verbič: "Nasprotovali smo zaprtim dokapitalizacijam."

Medij: Primorske novice
Avtorji: Ribolica Sonja
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: 7. val
Datum: 29. 02. 2008
Stran: 18