malcepopraviti navzgor, Rusijo pa nalestvid držav z največnegosrednimi naložbami v SrbijipblBriiti precej više. Po podatkihsr"bsKe?agencije za promodjonaložb - zadnji so za leto 2006, kosoneposredne tuje naložbe vSrbiji znašale slabe tri milijardeevrov - na tem področju namrečvodijo druge države, denimoNorveška, Grčija, Nemčija,Nizozemska, Slovenija inAvstrija. Rusija zaostaja celo za"Z3&A, njen delež pa je po vrednostidpslej.znašal manj kot desetinotistega, kar v obliki kapitala vSrbijo vlaga Slovenija. Toda tesnozavezništvo med državama, ki jenastalo s krizo ob osamosvojitviK&sova, je mskemu kapitalu naširoko odprio vrata k naložbam.Rusija odločnejedonaložbTako bo ruski plinskimonopolist Gazprom posporazumu dobil precejpomembno vlogo pri razvojunaftne in plinske industrije v temdelu Balkana. Gazprom je zakupnino okoli 400 milijonovevrov dobil 51-odstotni delež vdoslej državnem naftnemmonopolistu Naftna IndustrijaSrbije (NIS), zavezal pa naj bi se vdnizbjsvložiti še dodatnih 500 milijonov in zgraditi podzemnaskladisca za plin v Vojvodini. Nadrugi strani pa pogodba Srbijiprinaša priključitev na novi plinovod Južni tok (SouthStream), ki bo Rusijo povezoval zjugovzhodnim delom Evrope.Velimir Ilič, srbski mmister zainfrastrukturo, je po podpisuizjavil, da gre za »strateško indoslej največjoposamičnonaložbo v Srbiji doslej«. Todaposla se, kot sevenglas strinjajovsi anatitild, bolj kot ekonomskidrži politični račun. Sporazum jebil namrec sSdenjen med dvemakrogoma predsedniških volitev,potem ko so tesne napovedikazale možnost za zmagonadonalista in proruskegapolitika Tomislava Nikoliča.Podpisu pogodbe je prisostvovaltudi premrer Vojislav Koštunica,ki se prav tako že dolgo zavzemazavečjegospodarsko sodelovanjez Rusijo, in ki v prvem kroguvolitev m podpiral prozahodnegakandidata Borisa Tadiča.NIS je poglavitno srbskopodjetje za proizvodnjo, uvoz,predelavo in dostavo naftnihderivatov. Podjetje seje, pretežnona območju Vojvodine, ukvarjalotudi s črpanjem nafte. Zadnjipodatki o poslovanju so znani zateto 2004, takrat je imel NIS zaokoli 2,4 milijarde evrov letnegaprometa, dobička pa za okoli 240milijonov, pri tem pa jezaposloval nekaj več kot 17.000delavcev. Privatizadja se je začelalani, ko je interes za prevzemizrazilo več podjetij, med njimiMOL, OMV, Lukoil, Rompetrol,Hellenic Petroleum in sevedahčerinsko podjetje Gazproma,Gazproim Neft. Petindvajasetegajanuarja je po nekaj mesedhnegotovosti, zlasti zaradipomislekov ministrov iz TadičeveDemokratske stranke, postalojasno, da bo zmagovalecGazprom, ki je v zameno ponudilše vključitev Srbije v projekt Južnipotok. S tem delom dogovora jeRusija precej pohodila načrte EU in ZDA, ki se energetskeodvisnosti od Rusije truditazmanjšati z gradnjo svojegaplinovoda Nabucco, ki naj bi vEvropo pripeljal plin iz osrednjeAzije in pri tem povsem obšelRusijo. Južni tok, ki ga finandrataGazprom in italijanski ENI, naj bitekel pod Črnim morjem do Bolganie, kjer naj bi se razcepil vdva dela, prvi naj bi bil speljan naseverozahod, do Avstrije, drugi pana jug čez Grčijo v Italijo. Na letonaj bi Evropa po njem dobila 30milijard kubičnih metrov plina.Navdušenje ni soglasnoDmitri Medvedjev,najverjetnejši bodoči ruskipredsednik in sedanji namestnikpremiera, je podpis pogodbe oskupni gradnji plinovoda označilz besedami »briljanten preboj« indodal: »0bojestranskodobičkonosen projekt bozadovoljil poslovne interese obehdržav in najbolj pa bo pripomogelk okrepitvi evropskegaenergetskega sistema.« Oddetajlov, ki spremljajo sklenitevsporazuma, je znano le še to, daGazprom za plačilo deleža ne bonajemal posojil, saj imajo, kot jepovedal predsednik upraveGazproma Aleksej Miller,trenutno sami dovolj likvidnihsredstev.Glas javnega nasprotovanja vsrbski vladi je bil v tem primeruMladan Dinkič, minister zagospodarstvo in regionalnirazvoj, ki meni, da je bil51-odstotni delež prodan le zadelček prave vrednosti NIS, indodaja: »Če bi podjetje prodali namednarodnem razpisu, bi lahkozaslužili tudi od petkrat doosemkrat več, kot ponujajo Rusi.«Dinkič je še povedal, da mu jeneimenovani vladni uradnikzaupal, da bi bilo političnonevljudno, če bi Rusija potem, koje podprla Srbijo prinasprotovanju osamosvojitveKosova, za NIS morala plačatitržno ceno. Podjetje NIS je po nekaterih ocenah namreč vrednopribližno milijardo evrov. Drugiimajo glede posla zlasti strateškepomisleke; srbski ekonomskianalitik Miša Brkič je za RIANovosti povedal, da gre zapogodbo brez treznegarazmisleka: »S to pogodbo jeSrbija svojo energetskoneodvisnost položila v ruskeroke. Sporazum bo Moskviomogočil dolgoročen vpliv napolitično dogajanje v Srbiji.« Naložbe kotplačilo za dolg?Rusijaje doslej že sodelovalapri nekaj privatizadjskihprodajah v Srbiji. Pred petimi letije Lukoil za 113 milijonov evrovkupil drugo največjo srbskonaftno družbo Beopetrol, pri tempa se je zavezal, da bo vposodobitev podjetja in njegovihbencinskih servisov vložil šedodatnih 85 milijonov. Kljubtemu je imel zadnja leta nemalotežav pri poslovanju, deloma zoblastmi, največ pa z malimidelničarji in sindikati. Z ruskimkapitalom je bila doslejodkupljena tudi potovalnaagencija Putnik, pa inženirskopodjetje Termoelektro. Seznampa se zna že letos močnopodaljšati, saj so privatizacijonekoliko zavrle predsedniškevolitve. Ruski poslovneži naj bi vprihodnosti bili v Srbiji boljesprejeti, čeprav se državapolitično usmerja v Evropskounijo in zvezo Nato.Ekonomisti menijo, da jepoglaviten vzrok za izboljšanjenaložbenih stikov velik dolg, ki siga je s uvozom ruskega plina innafte Srbija nabrala v času mednarodnih ekonomskihsankcij in naj bi bila s tem pripogajanjih z mskimi partnerji vpodrejenem položaju. Že letos najbi tako v ruske roke prešla tudiSrpska banka, pa državnoelektropodjetje, Rusi naj bi gradilitudi sodoben cargo center na beograjskem letališču in rečnopristanišče na Donavi nekje medBeogradom in Novim Sadom. Kotso poročali mski mediji, se jepremier Kuštunica lani jeseni vBeogradu že sestal z ValerijemOkulovom, generalnimdirektorjem ruskega državnegaletalskega prevoznika Aeroflot, kigazanimanakupjata,državnega -prevoznika nekdanje Jugoslavije,pa tudi odkup ločene družbe zavzdrževanje, Jat tehnike.Drugi omembe vredninaložbenik, ki je prav tako obiskalpremierove prostore, pa je OlegDeripaska, lu se je po zadnjihpodatkih prebil na prvo mestomed najpremožnejšimi Rusi.Deripasko zanima zlasti RTB Bor,velik rudnik bakra v vzhodniSrbiji. Bor je bil naprodaj že vzačetku lanskega leta, a jeromunski kupec zamudil rok za placilo kupnine in tako ]'e v igrostopilo Deripaskovo podjetjeBasic Elements. Že lani v začetkuleta je ruska vlada Srbiji odpisalaokoli 150 milijonov evrov dolga vzameno za vodilno vlogo priposodabljanju in finandranjuhidroelektrarniškegajezu na rekiDjerdap.Ko smo pri ekonomskihodnosih med državama, je nujnoomeniti dejstvo, da imata državisklenjen prostotrgovinskisporazum, pri čemerje Srbijaedina država zunaj Skupnostineodvisnih držav, ki ji je uspelopodpisati tak sporazum.Sporazum formalno sicer še nevelja, saj ga duma še ni ratificirala,se pa izvaja in menjava narašča po30 odstotni letni stopnji.Pričakovati je, da bo letos preseglatri milijarde evrov. Srbija ima pritem velik primanjkljaj, saj vRusijo izvozi le delček svojegauvoza. Prav s tem namenom se jesrbska delegacija udeležilalanskega ekonomskega foruma vSočiju, saj upa, da bo z oddajo delna infrastrukturi za olimpijskeigre 2014 ta primanjkljaj kljubvsemu nekoliko zmanjšala.

Medij: Delo - FT
Avtorji: Frelih Polona
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 25. 02. 2008
Stran: 10