PRIVATIZACIJA MARIBORSKEBANKEVELIKO NEZNANK IN ZA ZDAJ BOLJ MALO ZNANIH PREDNOSTIROMANAŠLIBAR PAČNIK VPRAŠANJE JE, KOLIKO FIZIČNIH OSEB Sl BONAKUP V RESNICI LAHKO PRIVOŠČILO, KOLIKOPA JIH BO NASTOPALO LE V VLOGI SLAMNATIHKUPCEV. Dobro desetletje po sanaciji Nove Kreditnebanke Maribor (NKBM), za katero smo prispe-vali vsi slovenski davkoplačevalci, je ta
tedenstekla prva faza privatizacije druge največjebanke v državi. V sklopu prve javne ponudbe(IPO) država prodaja 49-odstotni delež banke.Enega največjih privatizacijskih projektov vla-de JANEZA JANŠE žal spremlja toliko neznank,da o morebitnih prednostih za državo insamo banko lahko le špekuliramo. Bo pa po-teza sedanji vladi verjetno prinesla kak volil-ni glas, ne glede na to, da delnice tokrat nebodo razdeljene, ampak jih bomo morali po-šteno plačati.Kritiki vladi očitajo predvsem, da je ključnepodatke skrivala do zadnjega oziroma jih ševedno ni razkrila. Tako ni jasno, kaj (NKBMali celotno skupino) država sploh prodaja, pokakšni ceni, kolikšen delež bo namenila ma-lim in koliko dobro poučenim vlagateljem.Odgovorov ni niti na druga vprašanja. Zakajse NKBM prodaja v dveh fazah? Zakaj se ji nepoišče strateški investitor (uprava NKBIVI načelu z MATJAŽEM KOVAČIČEM sicer trdi, da jebanka sposobna samostojnega razvoja)? Za-kaj se NKBM ne privatizira postopno skozi povečanje kapitala, se sprašuje dekan Ekonom-ske fakultete v Ljubljani DUŠAN MRAMOR, kine vidi ekonomskega razloga za takšno pri-vatizacijo NKBM. Ob neopredeljeni drugifazi privatizacije se vse skupaj spet lahkokonča na pol poti, v Dnevniku opozarja MIT-JA GASPARI, ki nizko ceno delnice (razpon od20,5 do 27 evrov) med drugim razlaga s tem,da vlada očitno želi dati prebivalstvu podceno nekaj, kar bi bilo na trgu vredno več.Vsekakor bo država s svojim načinom priva-tizadje iztržila precej manj, kakor bi lahko sprodajo strateškemu partnerju. Ali bo priva-tizacija NKBM državi in sami banki prineslakaj dobrega in kaj dobrega ji bo prinesla, jepo mnenju poslanca MILANA M. CVIKLA odvi-sno od tega, ali bo končna lastniška struktu-ra zagotovila nadaljnji razvoj banke. "Čebodo banko kupili tisti, ki denar od nje potrebu-jejo - na primei institucionalni delničarji zara-di financiranja Instnih prevzemnih ali podob-nih poslov -, in ne tisti, ki denar imajo, lahkonastane velik problem za male delničarje in var-čevalce." Kot pravi, programu manjka vklju-čitev večjega poslovnega partnerja, ki bi znalz upravo izkoristiti primerjalne prednostiNKBM; te so v veliki, a žal neizkoriščeni po-slovni mreži. "Ni pa jasno, kdo bo zagotovil do-datne storitve in dodatni kapital, ki ga boNKBM potrebovala, da bi zagotavljala donos zalastnike in davke za državo." Dodaja, da vladastrategije nima, ker očitno išče kupce po na-čelu (raz)prodaje solate ob koncu delovnegačasa. Ker ni jasna končna lastniška struktu-ra, po njegovem tudi mnenja o ceni očitnone vključujejo resnejše premije za dobro dr-žave oziroma davkoplačevalcev.In kupci? Cena delnice NKBM bo očitnougodna in ob zelo verjetnem dvigu vredno-sti po za december predvideni kotaciji naLjubljanski borzi bo najbrž rasla, tako da bos prodajo v pravem trenutku mogoče zaslu-žiti vsaj nekaj. Vprašanje je sicer, koliko fizič-nih oseb si bo nakup v resnici lahko privoš-čilo, koliko pa jih bo nastopalo le v vlogislamnatih kupcev. Glede na izkušnje bi setudi privatizacija NKBM lahko sprevrglapredvsem v bogatenje različnih borznih me-šetarjev. In seveda dobro poučenih portfelj-skih vlagateljev, ki jih bo izbirala država. X
Medij: Mladina
Avtorji: Šlibar Pačnik Romana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: 8 dni na teden
Datum: 23. 11. 2007
Stran: 9