valcakotocenjene.KerjeprispevekStanislava Kovača bržkone zaradivehementnega m samovšečneganavdušenja nad idealno-tipskimpotekom zgodbe moral zatajitištevilna elementarna dejstva, kibi skazila literami izdelek, želimza bralce m bralke Financ to nakratko popraviti m obenem malceosvežiti spomin.Najprej obotrih: GregorGolobični bil krščen m nima botra. StnnkaZares ima 430 botrov, namreč vsetiste, ki so notarsho overili "kratni"listobustanovitvistranhe6.okt6bralani m tako postali njeni usta-ovi-telji. Ne med njimi, pa tudi ne medustanovnimi člani Zdniženja Zares(ustanovljenega 9. marca 2007) nioseb,brezkaterihKovačevmalivirlalm svet mma nobenega smisla,;aj se 'ne izide'.Kar zadeva vprašanja nacional-nega interesa, pivovarske vojne infikdjsko izpeljanih Kovačevih hipo-tez so bila moja nedvoumna stališčavečkrat m ob primemem času obja-vljena, npr. tudi znotraj obšimejšegaintervjuja v reviji Mladina (http://www.mladina.si/tednik/200203/clanek/golobic/) konec januarja2002(kjerje, nezaslišano,celobrezKovačevega 'predprihodnjega' dovo-Ijenja beseda tekla tudi o problemuoligarhije...).0 nacionalneminteresu: »VSlo-veniji se zadnje čase sintagma"naci-onalni interes" lepi na marsikaj. Nasplošno velja, da ko se začno politildzelo agresivno sldicevati na nacio-nalni interes, se morajo državljani,če nočejo biti ovce, prijeti za žep zdenamico.V zgodbah, ki se pojavijajoodiskusijah o "nadonalnem intere-su", je potrebno zelo diferencirano branje. Pivovarskazgodbanpr.je stokilometrov daleč odvsake radonalnediskusije o nacionalnem interesu.Gre za zasebni interes enega slo-venskega podjetja, Id je postavljennasproti zasebnemu interesu dru-gega slovenskega podjetja. Gre zavprašanje, ali bodo slovensld pivcipiva deležni "blagodati", Id bijih pri-nesel domači monopolist, ali pa bo konkurenca ostala. To povezovati znacionalnim interesomje nesramnozavajajoče. Opozorilo, da morabitiSlovenija pri odpiranju kapitalskegatr'gaprenušljena,jelegitinino,čepravsmo v resnici prej na drugi stranitehtnice. Sklicevanje na nacionalniinteresjenamrečlahkotudipriročenovinek mimo soočenj a s konkurenč-ninu izzivi, Id sejim slovensko gospo-darstvo ne bo moglo izogniti. Ti pa sona trgii razvite Evrope, ne pa na trgihporušene ex-Jugoslavije. Tudi tam sogotovo velike priložnosti, vendar nirazloga, da bi zaradi "olako obečanebrzine" opustili tisto kvaliteto, Idjevresnici podlaga slovenske zgodbe ouspehu po osamosvojitvi. Slovensldnacionalni interes ne more biti izčr-pan v tem, da smo prvi na Balkanu.Za realizacijo takšne ambicije Slo-venija iii potrebovala svoje države.To smo bili v SFRJ. Lastno državosmo ustanovili zato, kerje bil cilj bitiprvi na Balkanu zastavljen prenizko,ker so bile ambicije in potrebe Ijudivecje. Danes se Slovenija po števil-nih parametrih že lahko primerja zdržavami EU; ne sicer z najboljšimi,z nekaterimi pa brez vsakršnih za-držkov. Nacionalni interesje zamelahko samo racionalni interes. Inv nacionalnem interesu je, da se vSlovenijičimprej zastavivprašanje,ali si skupina 15 Ijudi, ki sedijo na kupih denarja, lahko dovoli vse, alijeoligarhija lahko nad zakonom. LDSgaje dolžna zastaviti, morda še boljkot drugi. Vprašanje se morda zdi re-torično, v resnici paje že rizično.«0 prodaji tujcem:» Z zakoni ne-dvoumno opredeljeno nacionalnoposlanstvo Odškodninske in Ka-pitalske družbe je, da optimalnogospodarita s premoženjem in za-gotovita finančne vire za poplačiloobveznosti iz naslova denacionali-zacije oziroma za potrebe konsoli-dacije pokojninskeblagajne. Če nebosta gospodarila optimalno, bodote obveznosti dodatno obremenilijavni dolg, torej davkoplačevalce.Zdi se, daje nacionalni interes tudi,da so davkoplačevalci raje manj kot bolj obremenjeni. Poslovni zasebniinteres pivovarne Laško je legiti-men, ni pa nad z zakoni določenimdržavnim interesom konsolidacijepokojninske blagajne in pokritja de-nacionalizacijskih obveznosti. Karje glede na manipulacije potrebnododati, je to: interes obeh skladovpravv ničemer ni izldjučeval Laške-ga - pod pogoji, kijih določa zakon zavse, na transparenten način, z zava-rovanjem malih delničarjev - drža-vljanov. Ševeč, ker sta skladavedela,da Laško težko konkurira tujcemv gotovini, sta bila pripravljena nasklenitevposlaz Lašldm z zamenjavo delmc - relativnim povecanjemsvojega deleža v Pivovarni Laško,kar pa ni ustrezalo gospodom veli-kim zasebnim lastnikom. (...) Raz-prava o nacionalnem mteresuvtakoobčutljivi državi, kotje Slovenijajeveliko preresna m zahtevna, da bijoprepustili demagogiji politikantsldhkangličarjev, borznih špekulantovm Ijubiteljskih odrešenikov.«In o domačem lastništvu banfc»Ne samo ena velika, ampak naj-manj največja slovenska banka bopo vladnem programu ostala v ve-činski državni lasti. Kljub temu paje dejstvo, da v vzhodni in srednjiEvropi, kjer so banke prevzeli tujci,te banke ševedno servisirajo domačapodjetja. Hkrati pa v Sloveniji tudimed domačimi bankami ni nobene,ki bi bila pripravljena servisirati npr.vecje regionalno podjetje, ki se znaj-de v težavah, če država ne zagotovigarancije. NLB in NKBM v Tamu,Dolenjska banka v Novotekstu aliTovami obutve, Gorenjska banka vŽelezamah ali Peku - vse so imelebrez tveganja velike dobičke na ra-čun državnih garancij. Ko to vidiš,veš na kaj je mislil Brecht, koje re-kel: 'Kaj je rop banke v primerjavi zustanovitvijo banke!' (...) Da ne bonesporazuma, ne pravim, dabiban-ke morale poslovati neekonomsko- narobe, dobičekje njihovlegitimen mteres, ne glede na to v cigavi lasti so.Opozoriti hočem na sprevržene trdi-tve.dasodomačilastnikibankrešilnabilkaslbvenskegagospodarstva. Nitidomače niti tuje lastništvo bank tegane bo zagotovilo. Kot doslej bo te pro-bleme - npr. Mure - morala reševatidržava. Toda državni proračun samozaobresti stroškovsanadje NLBvsa-ko leto zagotavlja 20 milijard SIT!Z delno privatizacijo bank se bodote obveznostiproračunazmanjšale.Ta denar bo lahko porabljen tudi za kaj drugega, za razvojne programe všolstvu, znanosti, zdravstvu, spod-bude podjetništvu, karje veliko boljv nacionalnem interesu, kot pa to,da si t.i. "old boysi" "rihtajo" ugodnekredite za privatizadje podjetij, kijihvodijo ali prevzemajo.«Sapienti sat! Naposled šebesedagospodu Kovaču: način vaše obrav-nave resnih vprašanj me odvezuje, da z vami kakorkoli nadalje pole-miziram. Kolikor pa bi vas po na-kljucjukdaj zares začelavznemirjatirealnost, potem me boste po več kotdesetletju znali najti. V znak hvale-žnpsti, da ste me 'razkrinkali' šeledan-po, vam bom rad kaj povedal otisti nehvaležni plati resnice, Id slišina ime - dejstva. •

Medij: Finance
Avtorji: Golobič Gregor
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 29. 02. 2008
Stran: 12