takšnemu načrtu nasprotujejo. V letu 2006 prav tako ima svoje prve velike uspehe Vseslovensko združenje malih deležnikov Slovenije, med drugim istitnitev Aktive Invest in preprečitev dokapitalizacije Mercatorja in Petrola. No, najverjetneje že sami lahko veste, da bomo danes govorili o, morda celo največji družbi, seveda delniški družbi v Sloveniji, o Novi KBM. Če ste tudi vi med več kot 105 tisočimi, ki imajo v lasti vsaj eno delnico ali več, potem bo za vas ta oddaja še kako zanimiva. Dovolite mi, da vam predstavim tudi oba sogovornika: z nami na moji levi strani najprej predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev gospod Kristjan Verbič -dober večer,
KRISTJAN VERBIČ: Dober večer.
AUER: … In pa predstavnik Civilne iniciative Nove KMB ne damo, gospod Vlado Kramberger.
VLADO KRAMERGER: Dober večer.
AUER: …Najprej seveda dejstvo. Kako vi, g. Kramberger, ocenjujete, zdaj, ko je tako rekoč že za nami, prvi del privatizacije Nove KBM, od tistega prvotnega načrta Vlade, da bi se prodalo 75 % deleža najboljšemu ponudniku, najverjetneje celo tujemu investitorju pa vendarle seveda, dejstvo, da smo vsi lahko kupili delnice.
KRAMERGER: Ja, dober večer. Mi smo zelo zadovoljni z uspehom, ki smo ga dosegli z našimi pobudami. Ker v začetku ni bilo predvidenih v tej privatizaciji, da bi lahko ljudje sodelovali, mi smo dajali te pobude, smo dali tudi nekaj tisoč podpisov ministru Bajuku lani septembra in se je na koncu koncev izkazala tale naša pobuda dobra tako za nas, za ljudi, kot za vlado, ker je to postal konec koncev en uspešen model privatizacije. Sedaj pa moramo, pač na nek način ljudi združit, jim ponudit podporo, da bodo lahko uspešno sodelovali v lastninjenju še v drugi fazi in da bodo lahko tudi sodelovali v upravljanju NKBM.
AUER: Najverjetneje, seveda mnogi, drage gledalke in gledalci, pravzaprav niti ne vemo, ali pa se niti ne zavedamo, kaj pomeni združenje malih delničarjev. Morda bi uvodoma eno takšno definicijo tega pojma podali prav vi, g. Verbič, ki ste na koncu koncev predsednik Vseslovenskega združenja.
VERBIČ: Ja, hvala lepa. Ob tem velja izpostaviti, da, glede na specifiko lastninjenja v Republiki Sloveniji, bi pravzaprav bil vsak državljan delničar, oziroma pridobil možnost postati delničar, večinoma jih tudi je. V tem obdobju je preostalo približno 700 tisoč delničarjev v Republiki Sloveniji, večina od teh je malih delničarjev, torej tistih, ki nimajo sami, kot fizične osebe ali pa nenazadnje tudi kot pravne osebe pomembnejših deležev v družbah. Kar pomeni, da bi lahko s svojimi deleži kakorkoli, glede na statute in zakonodajo, zagotavljali ustrezno zaščito svojih interesov, svojega premoženja drugače kot s tem, da bi se povezali z drugimi, ki so v podobni situaciji. Ravno to je namen in poslanstvo obstoja Vseslovenskega združenja malih delničarjev, da na ta način uspe pogosto stotine, tisoče, v primeru NKBM, kot ste že omenili, preko 105 tisoč delničarjev, glede na tudi postopke izpred dveh mesecev, ki so javnosti več ali manj znani, do te mere povezat in jih hkrati tudi ustrezno informirat, da se zagotovi vpliv na najpomembnejše odločitve, ki jih sprejema Družba in ki imajo posledice za to, da je njihova naložba donosna, da iz nje dobijo čim več in da, nenazadnje skozi politiko dividend, torej prejemanja dobičkov, bodisi skozi vnovčevanje ali pa prodajo svoje naložbe, lahko dosežejo več kot bi sicer, v kolikor ne bi bili povezani. Jasno pa je tudi povezano s vprašanjem sodelovanja na skupščinah, pri sprejemanju pomembnih odločitev, povezano je z vprašanjem organov, ki jih vsaka gospodarska družba, delniška družba v tem primeru, ima, torej organ upravljanja, organ nadzora, predvsem z naslova organa nadzora je, jaz sem prepričan, še kako zanimivo, če ne celo osrednje vprašanje, tudi vprašanje Nove KBM, kajti lastniška struktura se je s temi dogodki spremenila do te mere, da je vsekakor potrebno zagotoviti ustrezno participacijo, glede na spremenjeno strukturo, torej glede na te tisoče malih delničarjev, ki so voj denar vložili v to noter, da so pridobili delež v družbi, da se jim zagotovi tudi ustrezen nadzor, oziroma ustrezen vpliv na to kakšno bo delovanje te družbe, kakšno bodo njene strateške odločitve, seveda kakšni bodo posledično donosi, ki jih bodo iz tega naslova tisti, ki so vložili svoj denar, lahko tudi prejeli.
AUER: Strašno pomembno se mi zdi, da razumemo te pojme, kaj pomeni na nek način združenje malih delničarjev, kajti tako se lahko posamezni cilji veliko hitreje in predvsem lažje dosegajo. Ali ste,g. Kramberger, takrat, ko je bila ocena podana, uradna cenitev delnice KMB bili zadovoljni? Nekateri so rekli, da je minister Bajuk in država delnice prodala prepoceni.
KRAMERGER: Moram reči, da smo bili zadovoljni, da smo verjeli v to banko in smo bili prepričani, da bo ta vrednost tudi zrasla, da bomo s tem, ko smo ljudi podpirali v tem, da gredo v nakup delnic, da bodo tudi želi nekaj dobička od tega. In v tej točki smo se pa nekako tudi videli z Združenjem malih delničarjev, kjer vidimo pa smiselnost, da te ljudi, katere tudi predstavljamo, povežemo tudi z Združenjem, ki jih lahko pa tudi suportira, ki jim lahko omogoča podporo, da bodo res lahko dosegali te svoje cilje.
AUER: Morda še vaša ocena, g. Verbič? Ali je bila ta cena po vaši oceni prepoceni? Vidimo, da je bil interes občanov in občank, državljanov in državljank izjemen. Nekateri tega niso pričakovali, morda pa le?
VERBIČ: Glejte, o tem je seveda vedno lahko špekulirati potem, ko so stvari že znane in temu smo priča tudi v tej situaciji. Jaz bi rad s tem v zvezi izpostavil naslednje: V Vseslovenskem združenju malih delničarjev smo se od samega nastanka naprej zavzemali, da bi se, v kolikor gre za proces umika Republike Slovenije ali pa njenih paradržavnih skladov iz neposrednega gospodarstva, iz delniških družb, to izpeljalo v prvi vrsti na način pri katerem bi lahko participirali vsi državljani. Skratka, gre za princip, ki je bil tokrat prvič, pravzaprav uporabljen v primeru NKBM, po katerem gre za javno prodajo. Pa tudi v tem primeru je šlo za to, da je bilo v javni prodaji 25 % , namenjenih pač vsem državljanom in na drugi strani približno toliko, torej 24 % tudi poučenim vlagateljem, pol tujim, pol našim. Kakorkoli že, v tem smislu to odločitev pozdravljamo. Že od samega začetka, poudarjam, so bila naša prizadevanja usmerjena v to. Naj pri tem izrazim tudi zadovoljstvo nad uspehi Iniciative NKBM ne damo, ki je v tem primeru uspela dokazati, da se lahko ob ustrezni aktivnosti in tudi informiranosti in ozaveščanju ljudi, kaj pravzaprav pomenijo ti procesi, pripelje do tega, da je vendarle uspeh v primeru lastninjenja, vsaj s strani državljanov v NKMB dosegel razsežnosti, ki jih verjetno marsikdo ni pričakoval. V Združenju smo bili mnenja, da dejansko rezultati bodo takšni. Ampak, vendarle, če pogledamo. Tukaj je bilo pravzaprav vplačil in interesa praktično štiri krat več kot je bilo ponujene možnosti za realizacijo. Kar se tega tiče, naj povem, da upamo, da bodo upravljalci naše družbe, predvsem v prvi vrsti je odgovornost na vladi in nenazadnje na zakonodajalcih, skratka, v politični sferi, da bo zagotovila in zbrala dovolj, nenazadnje, poguma, da bo v tej smeri omogočila državljanom, da se tista podjetja, ki so iz tega naslova še predvidena za lastninjenje, pa lahko govorimo kar po vrsti, od Zavarovalnice Triglav, ne nazadnje Nove Ljubljanske banke, o Telekomu je precej govora v zadnjem času. Veste, vsi ti deleži, tudi v drugih podjetjih so bili v takšnih ali drugačnih okoliščinah prodani in kjer je vedno možen očitek, da so bili neki zakulisni dogovori, v tem primeru so minimalinizirani in hkrati vendarle v prvi vrsti tudi tistim, ki so participirali v smislu ustvarjanja tega premoženja, ki je, mi vemo, državno premoženje je bilo nekdaj družbeno premoženje in če kdo, je tudi po tej plati najbolj upravičen državljan Republike Slovenije v prvi vrsti za to, da v kolikor je pripravljen investirati lasten denar, da se mu ponudi ta možnost. Naše stališče je bilo vedno takšno, zato, v prvi vrsti naj pozdravim, da se je to končno le zgodilo in izrazim upanje, da se bo v tej smeri tudi nadaljevalo. Zdaj, nekateri spodrsljaji, ki so morda pri tem bili prisotni, smo mi prepričani, da v kolikor bi pritegnili tudi predstavnike Vseslovenskega združenja malih delničarjev, konec koncev, ki imamo neposredne izkušnje iz dnevne prakse tudi v zvezi s tem, kako potekajo ti procesi, mi, konec koncev, imamo neverjetno število konkretnih primerov, s katerimi se ukvarjamo, neposredno izkustvo z ljudmi, ki so investitorji. Tako, da v tem smislu smo prepričani, da lahko in jaz sem to pripravljenost vedno poudaril, tukaj pripomoremo tudi s temi našimi izkušnjami, v kolikor, seveda, bi bil interes zato prisoten in jaz mislim, da vsi razlogi za to so, ker želimo jasno, verjetno imeti čim boljšo sliko lastniške strukture v Republiki Sloveniji in s tem čim boljši ekonomski položaj tako posameznika kot družbe v celoti.
AUER: Dobro. Preden seveda povemo, kakšni bodo zdaj skupni koraki dveh tako pomembnih organizacij, na eno strani Civilne iniciative Nove KMB ne damo, ki šteje kar nekaj tisoč ljudi in hkrati seveda Vseslovenskega združenja malih delničarjev, tukaj morda še eno vprašanje, gospod Kramberger. Če zaključimo tukaj s tem prvim delom privatizacije najverjetneje niste imeli bistvenih pripomb na tehnično izvedbo. Bila je, lahko rečemo, brezhibna. Ljudje so še pred iztekom roka dobili denar nazaj na transakcijske račune.
KRAMBERGER: Tako. S tem smo zelo zadovoljni s to prvo fazo privatizacije. Tudi če pogledamo, kako so se odražali ljudje, navadni ljudje, običajni ljudje, nepoučeni, so obdržali še vedno 23% delnic v svojih rokah, torej so kupili z nekim namenom vlaganja, stabilnosti. Dočim tile institucionalni vlagatelji so se bistveno slabše odrezali. Večina jih je preprodala delnice naprej, torej jih niso za tako resne namene kupili. Zaradi tega mi zdaj tudi nekako poskušamo ljudi poučit, jim pomagat, zato se tudi vidimo z Združenjem malih delničarjev, da ljudi naučimo, kako z delnicami naprej in potem tudi nekako Vladi dopovedat, da nam omogoči še nadalje sodelovati v drugem krogu privatizacije. Da bi ponovno dali ljudem še več delnic na razpolago, saj so se izkazali kot bistveno boljši vlagatelji, bolj zanesljivi vlagatelji, kot pa poučeni vlagatelji.
AUER: No, Nova KBM je danes za 12, 53% tržnim deležem trdno na drugem mestu v slovenskem bančnem sistemu. Morda bi za informacijo lahko povedali še, da je po dobičkonosnosti Nova KBM že več let nad povprečjem sistema in tako je konec lanskega leta dosegla 18,13% donosnost na kapital, kar je za odstotno točko več od povprečja. V letošnjem letu, v letu dva osem bodo v Novi KBM, tako vsaj zatrjujejo v upravi, ohranjali visoko stopnjo donosnosti kapitala, načrtujejo pa preko 17% celo donosnost, kar je za eno in pol odstotno točko več, kot je znašal načrt v letu dva sedem, ki so ga, kot smo prej slišali, celo presegli. Vsekakor je čisti dobiček v letošnjem letu planiran nekaj manj kot 50 milijonov evrov, to pa na nek način, ne gospod Verbič, že zagotavlja neko stabilnost zaupanja v delnice in najverjetneje, če se zdaj začnemo pogovarjat o nadaljnji viziji privatizacije, ja, neke različne poglede, kako bo se stvar odvijala v prihodnje, predvsem v drugem delu. Ali ste mnenja, da, glede na to, da je Vlada do zdaj imela na nek način privatizacijsko komisijo, ki je odločila, kako se bo privatiziralo. Ali je možno to tudi v drugem delu, ko pa se je lastniška struktura bistveno spremenila?
VERBIČ: Ja, tako je. Glede na to, da se je tako imenovana prva faza iz naslova javnega lastninjenja Nove kreditne banke Maribor iztekla kot se je in da je s tem v zvezi bil odziv zelo dober, marsikoga je presenetil kot rečeno, se je seveda lastniška struktura do te mere spremenila, da je potrebno ta novonastala dejstva nekako inplementirati tudi v organe delniške družbe. Kar pomeni, da je še kako pomembno, v kolikor bo do druge faze in po načrtih naj bi prišlo torej do druge faze, po katerih bi dejansko Republika Slovenija odprodala še ostali delež do kontrolnega deleža 25% in ene delnice, skratka, da se tudi pri odprodaji še tega preostalega deleža vključi v prvi vrsti spet državljane. Interes je bil jasno izkazan in v kolikor bo do te druge faze prišlo, je seveda po naši oceni absolutno potrebno zagotoviti to, da lahko tisti, ki so zdaj v tej delniški strukturi lastniki, o tem tudi soodločajo. Nenazadnje, ljudje so prispevali svoja sredstva za to, pridobili so lastniški delež in iz tega izhaja tudi pravica, da odločajo, pod kakšnimi pogoji in v kakšnih okoliščinah se bo dodatno spreminjala lastniška struktura v tej družbi. Seveda je odprodaja deleža na eni strani odvisna od Republike Slovenije, oziroma njenih upravljalcev, torej tistih, ki so zato pooblaščeni, jasno, odločitev Vlade Republike Slovenije. Ampak vendarle pri tem sem prepričan, da ne kaže iti mimo volje vseh tistih, ki so vložili svoja sredstva zato, da so danes delničarji Nove kreditne banke Maribor. Kar se tiče Vseslovenskega združenja malih delničarjev in pa tudi naših pogovorov, ki izhajajo pravzaprav iz želja in volje neposredno ljudi, klicev, ki smo jih bili na združenju deležni, gre vsekakor v tej smeri, da bomo skušali organizirati delničarje in zagotoviti to, da bodo imeli vpliv na odločitve, ki so še kako pomembne za to, kaj se bo dogajalo z njihovim premoženjem, in kaj od njega bodo na koncu koncev imeli.
AUER: No, sedaj prihajamo k zelo bistvenemu vprašanju. Gospod Kramberger, vi ste, če se ne motim, pisali tudi ministru za finance, hkrati seveda upravi Nove KBM in jasno, tudi nadzornemu svetu Nove KBM z dejstvom, da bo treba najverjetneje te in te interese novih lastnikov, ki jih je, kot smo slišali zdaj, kar 49%, upoštevati, predvsem pa interese 23% malih delničarjev. Kakšne odgovore ste dobili oziroma kaj pravzaprav ste zahtevali?
KRAMBERGER: Tukaj smo dali pisno resornemu ministru, kateri se je odzval, da bo vse pač potekalo tako, kot je po teh ustaljenih, teh njihovih postopkih. Od same uprave NKBM nismo dobili odgovora, smo pa posredovali pa sledeče zahteve. Da, sedaj, ko smo predstavniki, ljudje združeni v teh 23% lastništva, da bi lahko soodločali, da bi lahko imeli tudi vpliv na ta naš vložen denar, smo želeli, da bi dosegli nekje sklic skupščine, kjer bi lahko podali tudi zahtevo za predstavnike ljudstva v Nadzorni svet. Tukaj bi dali po naših presojah, bi dali predlog za štiri. Trije bi naj bili iz področja Maribora, vsaj eden pa iz področja Primorske. S tem bi lahko ljudje soodločali, bi lahko imeli vpogled, kaj se z njihovim denarjem dogaja. nenazadnje, moramo se zavedat tudi še ene lastnosti NKBM. NKBM ni toliko investicijska banka, je večinoma banka komitentov. Torej, tudi ustanovljena je bila v tej regiji, za to regijo, za ljudi, tudi dokapitaliziralo se je iz tega gospodarstva, torej bi lahko zdaj to se tudi vrnilo in pa tudi če se še enkrat vrnem, kdo se je izkazal za najboljšega vlagatelja, ravno navadni ljudje.
AUER: Gospod Verbič, malo neobičajno, da se pozove upravo, glede na nove lastnike, da preuči predlog, pa se ne odgovori. Torej, tu že gre graja tudi vodstvu Nove KBM, pa kljub vsemu, kot kaže, se zna zgodit nek svojevrsten primer v Evropi. V tukajšnji oddaji smo enkrat že govorili, morda celo prva skupščina na stadionu Ljudski vrt, ki bo, če bi vsi prišli, celo premajhen. Kako vi ocenjujete ta dejstva?
VERBIČ: Ja, glede na številne iniciative, ki so bile podane, ki smo jih deležni tudi na Vseslovenskem združenju malih delničarjev s strani posameznikov, kakor tudi v naših dosedanjih pogovorih, ki smo jih imeli z iniciativno civilno skupino NKBM ne damo, smo seveda pripravljeni, v primeru, da se skuša, kot sem že prej omenil, zagotoviti tisto, kar izhaja iz pravice lastništva. Torej tudi možnost sodelovanja v organu nadzora, vsaj v organu nadzora. V primeru NKBM imamo trenutno devetčlanski Nadzorni svet in prav gotovo bi v ta nadzorni svet morali biti vključeni tudi predstavniki malih delničarjev. Tudi nadzorni svet bi moral izražat delniško strukturo družbe. Kar se tiče združenja, mi tudi v tem primeru že od samega nastanka to poudarjamo, zahtevamo in si na vseh skupščinah delničarjev in vseh družbah za to prizadevamo. Nenazadnje si zato prizadevamo tudi skozi naše sodelovanje in skozi naše predloge v zakonodajnih postopkih, ker želimo ustrezne spremembe v tej smeri v področni zakonodaji, torej zakon o gospodarskih službah. Da bi se omogočili tisti modeli, ki bi zagotovili sodelovanje in ne izključevanje iz nadzornih svetov, pogosto celo večine kapitala neke družbe. Kar se pogosto dogaja. Kar se tiče konkretnega primera in pa iniciative, ki je bila s tem v zvezi podana, velikega interesa, ki izhaja od ljudi, očitno v tem primeru, smo se brez nadaljnjega v Vseslovenskem združenju malih delničarjev pripravljeni na to odzvati, mi ustrezno infrastrukturo za to imamo, s smislu pripravnost skupščine. Mi smo organizirano pristopili k deseterim različnim skupščinam, vsaj k najpomembnejšim družbam, praviloma na vseh skupščinah sodelujemo organizirano in na vsak način bo temu tako tudi v primeru Nove kreditne banke Maribor. Kar se tiče same možnosti, za izvedbo skupščine, ki bi bila izpeljana na iniciativo tistih, ki v bistvu niso bili deležni posluha pri Upravi v tem primeru, seveda takšna možnost obstaja. zakon jo ponuja, nenazadnje tudi statut družbe, mora to opredeljevati in kar se tega tiče, sem prepričan, da v kolikor ne bo na drugačen način možno doseči tistega, kar je absolutno potrebno, tako rekoč samoumevno, da bo potrebno poseči po instrumentu zahteve za sklic skupščine, z zelo jasno opredelitvijo, da se glede na spremenjeno lastniško strukturo v družbi temu primerno spremeni oziroma korigira sestavo. Lahko gre tudi za spremembo statuta, nenazadnje, v smislu članstva in števila nadzornikov. V tej smeri, da bo ustrezno odražala novo nastalo situacijo. Še to bi dodal. Toliko bolj je to pomembno, ker je vendarle v zraku tudi nadaljevanje procesa lastninjenja te družbe in v tem primeru je seveda vloga nadzornega sveta še toliko večja, toliko pomembnejša. Tudi v tem primeru je treba zagotoviti, da imajo vpliv na te odločitve tisti, ki so vložili svoj denar v Novo kreditno banko Maribor in nenazadnje iz tega naslova tudi nekaj pričakujejo in imajo neke pravice.
AUER: Preden nadaljujemo morda še podvprašanje. Prej sva že začela to ignoranco Uprave in najverjetneje se bo nadaljevala ta ignoranca tudi s strani države. Ali ljudje sedaj lahko na nek način soodločamo, kakšen bo pa drugi del privatizacije Nove KBM, ali bo spet nekdo, recimo minister, kdorkoli iz Uprave ali Nadzornega sveta na nek način povedal, kako bo pa potekal drugi del privatizacijskega dela Nove KBM? Kaj vi mislite, na kak način bi bilo treba to privatizacijo peljati naprej?
KRAMBERGER: Tukaj, privatizacijo, kako nadaljevati, smo prepričani, da jo je treba nadaljevati v tej smeri, da se da ljudem še več. Saj so se izkazali kot najboljši vlagatelji. Kako to doseči. Tukaj smo nekako zatekli v eno takšno stanje, v bistvu Upravo, Nadzorni svet, vse tako rekoč postavi politika. Potem nekje ta politika upravlja za tole banko s tem premoženjem ljudi in ljudje z Vlado nimajo neke stične točke, da bi lahko soodločali. To lahko nenazadnje tudi slabo vpliva na samo razpoloženje. Zato smo tudi začeli z Združenjem, tukaj smo se našli, da združimo moči in znanje, ker nenazadnje lahko preko združenja delničarjev, lahko pridemo v stik z Vlado, lahko pridemo do soodločanja, do posvetovanja. Po drugi strani, da lahko izborimo predstavnike v Nadzornem svetu, tako lahko zopet odločamo o Upravi, o upravljanju banke in tako obstaja nekaj poti, kako lahko priborimo nek vpliv, na osnovi katerega bomo lahko ljudem zagotovili tale njihov vložek, kajti opažamo v preteklosti, da se je zelo rado te male delničarje na kakšne trike napeljalo in jih stisnilo. In tukaj vidimo mi zelo pomembno točko v povezovanju, da mi zavarujemo te ljudi, da jih pozovemo, da naj ostanejo lastniki, da bomo združeni nastopali, ker samo tako lahko mi nekaj iz tega ustvarimo.
AUER : Sedaj pri pregledu statuta Nove KBM je seveda za sklic skupščine v kolikor bi potekal na način, ki ga predlagate bilo potrebno zbrati pet odstotkov lastništva. Torej pet odstotkov pooblastil Malih delničarjev na kakšen način se po tem ta stvar tehnično lahko izpelje seveda tako, da je na eni strani skladna z zakonom in seveda na drugi strani skladna z statutom družbe, ki to predvideva.
VERBIČ : V primeru Nove Kreditne banke Maribor je seveda ta postopek zahtevnejši predvsem iz vidika tega, da je to po številu delničarjev prav za prav največja delniška družba. Ima preko sto pet tisoč delničarjev in z tem v zvezi je seveda jasno hkrati pa je največji delničar republika Slovenija, ki ima preko dvainštirideset odstotkov deleža v družbi še vedno. In z tem v zvezi je seveda jasno, da je možno to sam sklic doseči z tem, da se pridobi soglasje oziroma, da se zahteva, ki je v tem smislu predvidena in jo je možno nasloviti na upravo družbe. Ta je potem dolžna po enemu mesecu, če so ti pogoji izpolnjeni tudi sklicati skupščino in na tej skupščini seveda bi bilo smiselno odločati o sestavi nadzornega sveta in morda še o nekaterih vprašanjih, ki zahtevajo morebitno nadaljnjo lastninjenje družbe. Seveda pa lahko tudi vprašanja vezana na tekoča poslovanja ampak vendarle so ključna vprašanja tista, ki izhajajo iz korenito spremenjene strukture lastništva. Z tem v zvezi morda kaže dodati, da jasno brez razumevanja in ustreznega odziva vlade republike Slovenije kot tistega, ki upravlja z najpomembnejšim deležem v tej družbi takšne spremembe, ki še enkrat poudarjam bi bile samoumevne in edine logične niso možne. Za to iz tega naslova morda je primeren kar apel na tiste, ki z tem v zvezi imajo ustrezen vpliv na to, da jasno v to vrstni pobudi temeljito razmislijo, kajti mi upamo, da ni primer Nove Kreditne banke Maribor edini primer kjer bodo takšne situacije prihajale. In z tem v zvezi je brez nadaljnjega potrebno zagotoviti, da pridobijo tisti, ki so v prvi vrsti državljani republike Slovenije, ki v procesu lastninjenja oziroma, ki v javni ponudbi investirajo svoj denar, svoja sredstva pridobijo z tem v zvezi tudi ustrezno garancijo, ustrezne pravice, možnost nadzora, ki iz tega izhaja. Mi seveda, če bo do tega prišlo do zelo lastno izražene tovrstne volje bomo ponudili vso infrastrukturo z katero združenje razpolaga. Mi z tem imamo precej prakse in na drugi strani ne nazadnje ponudili ves suport strokovni, ki je z tem v zvezi potreben. Pripravljeni pa smo seveda tudi na to, da se z sogovorniki torej v tem primeru je dejansko najpomembnejši sogovornik tudi največji delničar v teh vprašanjih tudi pogovorimo in pogovorimo tudi o možnosti, da se v zakonodaji, ki se v zadnjem času intenzivno spreminja in dopolnjuje na tem področju vgradijo ustrezni mehanizmi, ki bi kar najbolje uredili to področje. Naj dodam samo še to kar je gospod Kramberger omenjal naše združenje je tudi polnopravni član evropskega združenja delničarjev in v urejenih ekonomijah naj izpostavim je seveda status Malih delničarjev precej drugačen v tem smislu prepoznan kot zelo zaželen. In gre za posebno strukturo v lastništvu združbe in družbe, ki si želijo stabilno poslovanje, ki imajo perspektivo in vizijo razvoja, v svoji strukturi želijo imeti Male delničarje in jim zagotovijo to, da imajo prav za prav kot manjšina ali pa manjšinski delničarji temu primerno celo večje pravice ali pa večje možnosti nadzora informiranosti kot tisti, ki ne nazadnje že po naravi stvari kot večji pomembnejši delničarji te informacije imajo.
AUER : Ostanimo še nekaj časa seveda pri sklicu skupščine apel je torej dala civilna iniciativa Nove KBM ne damo pa tudi nekateri drugi. Odgovor je seveda bil v smeri kot to predvideva statut torej ali ga skliče uprava kot redno skupščino in zanimivo predvidena je tam nekje meseca julija v času največje vročine in seveda v času dopustov, ko se najverjetneje ne bo zgodil stadion Ljudski vrt na katerem bi prišlo nekaj več deset tisoč ljudi. Kajne gospod Kramberger tudi to je ena iz med prvih signalov morebitnega prikrivanja možnosti predhodnega sklica skupščine.
KRAMBERGER : To mi smatramo tudi kot neke vrsta igra vlade kako ljudi pripeljati malo okrog. Ker v teh mesecih so ljudje na dopustih in takrat se tudi ne moremo organizirati in tako naprej. In pa še ena zadeva je tudi pomembna tudi sam ta le rok sto osemdeset dni na kar moramo biti pozorni od prvega kroga privatizacije. Mi moramo dovolj hitro od reagirati, da lahko pridemo preko naše organiziranosti v nadzorni svet, v upravo, da lahko sodelujemo pri privatizaciji v drugem krogu, da lahko omogočimo še boljše pogoje ljudem. Morda bi lahko tukaj poudaril še eno zadevo z našim delom, če pogledamo v teh zadnjih mesecih kaj se dogaja v našem gospodarstvu dvigajo cene, plače mirujejo, z našim delom smo pa ljudem omogočili kakšna je bila rast delnic Nove KBM iz sedemindvajset na štirideset evrov. Tako lepega zaslužka ne vem, če kdo omogoča v zadnjih letih ljudem kot smo ga mi z vašim sodelovanjem.
AUER : Seveda bomo še govorili o navedenih dejstvih in morda še enkrat tisti, ki ste seveda lastniki ene delnice ali več Nove KBM trenutno je malih delničarjev nekje okrog triindvajset odstotkov, če pride do tega, da nekje seveda okrog trinajst odstotkov teh malih delničarjev svoje delnice prodajo seveda večjim bi rekel organiziranim, poučenim vlagateljem po tem se lahko zgodi, da tisti, ki tega niste storili boste iztisnjeni seveda na neki način ja celo žejni preko vode odšli veliko bolj praznih rok kot pa sicer. Tudi o tem bo tekla beseda kaj sledi vse v nadaljevanju in med drugim se obetajo tudi stojnice po nekaterih večjih mestih o tem takoj po oglasih. Dobrodošli nazaj v drugem delu današnje oddaje govorimo o privatizaciji Nove KBM, o nadaljnji usodi malih delničarjev in v našem studiu sta dva predstavnika združenja tako rekoč Vseslovenskega združenja malih delničarjev Slovenije gospod Kristjan Verbič in pa predstavnik civilne iniciative Nove KBM ne damo prav tako nekaj tisoč ljudi gospod Vlado Kramberger. Malo prej smo govorili o možnosti iztisnitve seveda iz tako rekoč delniške družbe Nove KBM sedaj je to velika ali pa nekateri pravijo največja delniška družba pri nas v Sloveniji. Kako prav za prav lahko pride do tega gospod Verbič?
VERBIČ : V Vseslovenskem združenju malih delničarjev se prav za prav soočamo z temi tako imenovanimi iztisnitvami iz družbe. Torej gre za to, da se male delničarje iz družbe odpravi po ceni, ki jo določi prav za prav kar večinski oziroma v tem primeru glavni delničar. Sedaj uporabljam izraze, ki jih morda kaže pojasniti. Glavni delničar je zakonska terminologija za tistega, ki je dosegel devetdeset odstotkov preko devetdesetih odstotkov lastništva v družbi. Ta ima možnost torej vse ostale iz družbe iztisniti. Mi se z številnimi tovrstnimi primeri in teh je v zadnjem času prav za prav cela plejada srečujemo in jih tudi sistematično skušamo reševati.
KRAMBERGER : Med njimi tudi Merkur ali ne?
VERBIČ : Tako na ravni tistih priprav, ki do tega pripeljejo, da bi to skušali onemogočiti že skozi postopke in zato naj poudarim je bistvenega pomena to, da se delničarji pravočasno organizirajo oziroma pravočasno zavejo do tega, da je to možno. Da je ne nazadnje njihova investicija, ki jo imajo v neki delniški družbi tudi potrebna tega, da se vsaj o stvari informirajo. Da dajo vsaj, če prejmejo obvestilo recimo iz strani združenja in o tem informirajo kaj pomeni, kaj se pripravlja na skupščini in če se je ne že sami ne udeležijo, da zato seveda pooblastijo nekoga, ki bo tam zastopal njihove interese. Jasno mi imamo številne izkušnje in situacije, ko se še le potem, ko že gre za izvršena dejstva, ko ostanejo prav za prav v številnih primerih z dolgimi nosovi ali pa z občutkom prikrajšanosti, da so dobili manj kot bi lahko kot bi bila poštena cena in celo desetkrat manj to v primerih velikih slovenskih uglednih družb prav za prav imamo številne te primere. Potem se lahko pod stopamo postopkov kot so recimo sodna preveritev tistih cenitev, ki so upravljane in, ki jih je predlagal večinski glavni delničar po katerem je odpravil brez možnosti kakršne koli pritožbe vse ostale delničarje. Do teh scenarijev je možno priti in najpogosteje gre po poti tega, da se v kolikor takšnega deleža še ni zagotovi takšen delež recimo z postopkom do kapitalizacije, pogosto gre za tako imenovane zaprte do kapitalizacije kjer se izključi možnost pred kupne pravice oziroma sodelovanja v do kapitalizaciji že obstoječim delničarjem. In na ta način seveda popolnoma in bistveno lahko spremeni strukturo vpliva in lastništva v neki družbi. Skratka na koncu koncev tisti scenarij praviloma pripeljejo do tega, da imamo tudi pred sodiščem sedaj na desetine primerov že kjer delamo moram žal povedati kar se naše sodne prakse tiče prav za prav tudi jo le še vzpostavljamo ali pa se soočamo z zadevami kjer prav za prav isto sodišče na različen način identične primere obravnava. Skratka te prakse pri nas ni in hkrati se nam zdi, da marsikdaj tisti, ki bi morali biti vsej tej velikosti in ne nazadnje akutnosti problemov niso kos. V smislu procesuriranja morda včasih celo ustreznih zakonskih rešitev. Zato je tudi na tem področju toliko bolj pomembno, da se vključujemo na vseh ravneh tako na zakonodajni ravni v to, da se uvajajo rešitve v zakonodajo, ki omogočajo reševanje tistih problemov, ki so v praksi evidentni. Žal moramo ugotoviti, da smo v zadnjem času priča precej izdatni javni debati o vprašanju menegerskih prevzemov, boja proti tej kotizaciji, da je zadeva v politični sferi seveda dobila tako rekoč zelo pomembno, če ne celo prvo mesto in da bo šlo letno za temo, ki je ena od pomembnejših pred volilnih tem. Hkrati pa moram žal ugotoviti seveda, da gre pogosto vendarle za besede, za deklaracij, za populizem, ki pa v smislu nekih rešitev vezanih na konkretne težave, konkretne usode številnih ljudi, v številnih družbah in marsikdo med njimi je kot zaposlen bil primoran v podjetje vložiti bodisi svoje lastninske certifikate ali pa celo iz neizplačanih plač v procesu sanacije podjetja pridobil deleža podjetij je danes ostal praktično brez vsega in je izigran. Ali veste to pa so tisti najbolj boleči in najbolj klavrni primeri z katerimi se soočamo in pri katerih imamo pogosto občutek, da celo asistirajo tisti, ki bi morali te stvari reševati. To pa je seveda politična sfera brez, da bi se želel kakorkoli opredeljevati glede tega kakšna je pri tem vloga opozicije, pozicije. Namen našega združenja je to, da bi te probleme v konkretni dnevni praksi reševali in to tudi počnemo. Smo pa seveda pripravljeni vsakomur, ki ima to željo za reševanje te problematike, ki je absolutno ena od pomembnejših problematik v naši družbi, v naši državi, domovini, da tukaj prispevamo vse tiste izkušnje in vse kar je mogoče z tem v zvezi. In ne nazadnje tudi prej omenjene izkušnje iz razvitih ekonomij, ki jih iz tega naslova lahko uporabimo ali pa vsaj preverimo kakšne so. Tako, da jaz sem to večkrat poudaril recimo tudi na odborih državnega zbora za gospodarstvo, finance, humanitarno politiko, v postopkih, ko se pripravlja zakonodaja in računamo, da bomo pri tem deležni več posluha tudi zaradi primerov kot je Nova Kreditna banka Maribor, kjer je evidentno, da interes med državljani je, da želijo v teh procesih sodelovati in da brez nadaljnjega bodo zahtevali, da imajo zato tudi ustrezen vpliv. Mi bomo po naših močeh to vsekakor zagotovili in še enkrat zagotavljam, da infrastrukturo in strokovni suport po tej plati smo uspeli v času obstoja združenja vzpostaviti.
AUER : Slišali smo torej kakšna je možnost tako imenovane iztisnitve iz družbe oziroma na kakšen način lahko vašo delnico ali delnice odkupijo. Seveda se boste toliko bolj zardi tega zavzeli, da se to ne zgodi in ena od opcij ali pa edina možnost, ki jo imate je tako rekoč pooblastilo tistih, ki delnice imajo, da vas na neki način pooblastijo za zastopanje v nadaljnjih interesih. Kako se boste lotevali teh akcij gospod Kramberger?
KRAMBERGER : Teh akcij se bomo lotili z zbiranjem pooblastil, podpisov teh malih delničarjev, da zberemo čim večji odstotek kapitala v NKBM na osnovi tega z sodelovanjem združenja Malih delničarjev bomo se z reorganizirali bomo ljudem tako rekoč lahko svetovali, jim pomagali. Ker opažamo, da je v zadnjem času nekako zbledelo neko zaupanje v naša gospodarstva in recimo ta naša pot se mi zdi, da tudi po eni strani lahko vrne tudi zaupanje v gospodarstvo. Če lahko ljudje vložijo in pa tega vložka ne izgubijo ampak ga lahko celo oplemenitijo in ne nazadnje z tem združevanjem se tudi ustvarja ena družba pozitivnih državljanov, pozitivno usmerjenih do gospodarstva. Saj na koncu je to tudi edina pot, da bo tudi država lahko tako rekoč bogata.
AUER : Najprej bi tehnično moralo to seveda izgledati, kako gospod Verbič? Vemo, da pet odstotkov lastnika kapitala torej v tem primeru, če se uspe izbrati pet odstotkov pooblastil malih delničarjev v celotnem bi rekel kapitalu Nove KBM bi bilo potrebno storiti kaj? Torej kakšna bodo ta bi rekel prva pooblastila?
VERBIČ : Če smo na konkretnem primeru in tudi zelo natančni naj povem, da prav za prav niti ne gre za pooblastila in gre zato, da mora takšna zahteva priti iz strani vsaj dvajsetine delničarjev v smislu njihovega lastništva. Skratka vsaj dvajsetina kapitala družbe torej pet odstotkov mora zahtevati v tem primeru sklic skupščine in tukaj je možno seveda iti edino po tej poti, da je prvi korak brez nadaljnjega to, da se vsaj teh pet odstotkov lastništva družbe pod tako zahtevo podpiše. In kar se tega tiče je brez nadaljnjega potrebno lastnikom Nove Kreditne banke Maribor priti nasproti jim zadevo predočiti in pojasniti zakaj gre. In mislim, da smo bili danes že okrog tega dovolj jasni ampak naj še enkrat izpostavim gre zato, da se na ta način z instrumentom skupščine skuša primorati in zagotoviti, da bo v nadaljnjih postopkih bodisi lastninjenja Nove Kreditne banke Maribor in odprodaje deleža republike Slovenije ali pa njenih paradržavnih skladov tudi v lastniški strukturi vsak po nekaj manj kot pet odstotkov iz tega naslova pridobilo ustrezen vpliv na to kakšen ti postopki bodo, kdo bo priproščen in mi se seveda zavzemamo zato, da bi bili bodisi vsi državljani ali pa v drugi fazi vredno razmisleka tudi to, da so to komitenti Nove Kreditne banke Maribor ali da se te zadeve na seveda ustrezen način opredeli ali pa ne nazadnje od obstoječih delničarjev v kolikor je interes za do kapitalizacijo. Ampak vendarle tukaj bi kazalo dati prvo možnost tistim, ki so neposredne fizične osebe državljani bodisi že iz lastniške strukture v kolikor želijo še dodatno sodelovati. Da pa bi se to zagotovilo je seveda eden od najučinkovitejših instrumentov zahteva izvedba skupščine na kateri bi seveda ob ostalih momentih, ki bi pri temu bili pomembni skušali zagotoviti vsaj to, da se v sestavo nadzornega sveta družbe vključi predstavnike malih delničarjev oziroma predstavnike tistih, ki so skozi prvo fazo te javne ponudbe in lastninjenja vstopili v to pomembno vstopili z devetinštiridesetimi odstotki v lastniško strukturo družbe. In ti morajo imeti pomemben in če ne naj pomembnejši vpliv na to kaj se bo z družbo dogajalo, da jo bodo lahko nadzirali in še enkrat pa naj poudarim pred vsem pa to, da se pri morebitnih nadaljnji fazi lastninjenja ne bi dogajale stvari, ki bi jim bilo moč seveda spet očitati, da so peljani neustrezno ali pa je šlo za neke dogovore pod mizo. Tako, da kar se tega tiče ta možnost obstaja in je pa pomembna zavest delničarjev, da vidijo v svoji naložbi v tistem za kar so prispevali in dali lastna sredstva nekaj podobnega in jaz dam včasih primerjavo recimo z avtomobilom. Za avtomobil imamo navado lepo skrbeti in ga ne nazadnje tudi očediti, voziti na servis in podobno. Veste pri investiciji je pa potrebno poskrbeti vsaj zato, da za takrat, ko gre za tako pomembne odločitve zaščitiš svojo investicijo, svoj interes in ji omogočiš to, da od nje seveda dobiš čim boljši donos. Ena takšnih stvari je skupščina vsekakor pa v kolikor je tukaj v zraku privatizacija ali pa celo nadaljnje možnosti, ki bi izhajale iz tako imenovane konsiludacije lastništva in pomenilo to, da se skušajo tudi v takšnem primeru male delničarje odpraviti ali iztisniti vsekakor pravi čas je sedaj. Vedno je bolje se pravočasno se posvetiti postopki in seveda po toči zvoniti in po tem jadikovati, ko so neke zadeve že nepopravljivo izvršene in mimo.
AUER : Saj prav zato ste gospod Kramberger tudi ministru torej predstavniku največjega lastnika gospodu Bajuku predstavniku države podali pismeno zahtevo, da se skupščina skliče v roku treh mesecev in to isto zahtevo poslali tudi na nadzornike oziroma na predsednika in na upravo. Glede na ignoranco boste sedaj v naslednjih tednih, nekaj mesecih zahtevali in peljali kakšna akcija?
KRAMBERGER : Sedaj bomo šli v akcijo tako v zbiranja podpisov pooblastil ljudi in šli bomo v akcijo ponovne zahteve za sklic skupščine, ker na vsak način moramo doseči, da se ta skupščina doseže. To je cilj in tukaj računamo na veliko podporo združenja delničarjev, da bomo to vse pravilno pravno formalno peljali in zastopali od tukaj na prej bomo pa potem še preučili situacijo kako še peljati postopke, če ne bo to uspelo. Sigurno bomo pa še enkrat podali ta le zahtevek za sklic skupščine, ker moramo priti v tej fazi pravočasno stopiti v samo upravljanje, da bomo lahko sodelovali pri tej drugi fazi. In tudi ob tej priliki bi morda tudi še kolikor smo to že naslavljali te le zadeve na samega gospoda ministra Bajuka kot tudi v bistvu predstavnik vlade sama vlada tudi nekako poudarja, da izstopa iz gospodarstva. Mogoče bi jim tukaj mi podali roko, da nam lahko omogoči, da se umaknejo iz gospodarstva pa naj pustijo ljudem, da lahko vstopimo v gospodarstvo, da lahko iz njega kaj naredimo, da lahko ne nazadnje na račun njega tudi še malo lepše živimo.
AUER : Kaj mislite vi gospod Verbič zakaj na neki način ignoranca ali sedanji upravi potem takem paše ta razpršenost kapitala in najverjetneje že ali ne?
VERBIČ : Pogosto je temu res tako. Čeprav jaz moram vendarle hkrati zaupanjem in pa tudi v številnih primerih le reči in tudi glede na prakso ugotoviti in ugotavljati, da se v zvezi z temi vprašanji zavest in pa trezno razmišljanje, modro razmišljanje ločitve uprav družb in večinskih lastnikov vendarle spreminjajo. Vse pogosteje so pripravljeni prisluhniti tudi interesom malih delničarjev predvsem v kolikor so ti povezani in v kolikor jih na trezen konstruktiven način nekdo zastopa. Kar se tega tiče smo v združenju uspeli ta dialog jaz mislim, da v številnih primerih že vzpostaviti in upam, da lahko v prihodnje na to računamo, da se bodo pri nas stvari v tem smislu normalizirale tako kot so tudi urejene v ekonomijah po katerih se zgledujemo. Mimo grede naj omenim to, da bom vsekakor jaz na sestankih in terminih, ki jih imam že dogovorjene tako z ministrom doktor Bajukom kot z premier gospodom Janšo tudi to vprašanje postavil. Sicer imam dogovorjene termine tudi v luči širše problematike tudi z spreminjanjem zakonodaje na tem področju in jaz upam, da želje po tem, da se ta problematika čim ustrezneje uredi. Hkrati pa jasno v luči tega, da Vseslovensko združenje malih deležnikov v kratkem pusti generalno skupščino Evropskega združenja delničarjev in pa predstavnike Svetovne federacije investitorjev, da bomo z tem v zvezi pripravili predstavitev možnost investicij v našem prostoru in v prostoru katerem so naši skladi strateško tudi prisotni in zainteresirani za vlagatelje od zunaj. Tako, da jaz računam, da na teh srečanjih seveda bomo lahko prišli do nekaterih rešitev in zaključkov, ki bi prej ko slej šli v smer primernejšega reševanja in pa ustrezne ureditve statusa malih delničarjev tudi v primeru Nove Kreditne banke Maribor in ravnanja uprav v podjetjih kjer so pomemben in če ne celo večinski lastnik upravljavci lastništva republike Slovenije ali pa paradržavnih skladov torej kapitalske družbe in slovenske odškodninske družbe.
AUER : Nove KBM se bo seveda predvsem zaradi predvidenega drugega dela privatizacije sedaj ponovno veliko govorilo in prav gotovo bomo na to temo pripravili še marsikatero oddajo in za danes se seveda obema sogovornikoma zahvaljujem za to, da sta se odzvala našemu vabilu ter pojasnila nekatera stališča in napovedali ste tudi nekatere akcije gospod Kramberger, če boste torej v prihodnjih tednih na vaših ulicah srečali stojnico in videli kakšen plakat ali srečali kakšen listek kjer vas bodo seveda pozivali kot temu Štajerci radi rečemo stopimo skupaj po tem veste, da gre za interese obvladanja tistih, ki so kupili delnice Nove KBM, da se seveda to kar smo danes slišali kakšen od možnih ali morebitnih scenarijev prav za prav ne bi zgodil. Hvala za vašo pozornost v upanju, da boste z nami tudi danes teden ob istem času in ob isti uri na istem programu se tokrat od vas poslavljamo in želimo, da še naprej ostanete v naši družbi.

Medij: Net TV
Avtorji: Auer Stojan
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič
Rubrika / Oddaja: Ena na ena
Datum: 11. 02. 2008
Termin: 20:00
Trajanje:60