evropskimvoditeljem in državljanom.Vendar to pojasnilo ni glavni namen mojega odgo-vora. Rad bi namreč demantiral neresnice, ki so sevam zapisale v kolumni. »Eden od obeh avtorjevzdaj že znamenite peticije je pred leti sest mesecevdan za dnem pisal clanke, v katerihje odkrito nami-goval, daje nesrečnega nenadoma izginulega 'pojo-čegamajorja'dalugrabitiJanezfanša.Kosejeizka-zalo, daje to cista laz, se clovek ni niti opravial,« stezapisali.Ker neštetokrat ponovljena laz lahko postane resni-ca, moram navedeno zanikati, tako kotsem ze dva-krat demantiral Janeza Janso, ki je prvi začel javnorazsirjati te neresnice. Že 21. septembra 2002 sem včasniku Večer najanševe navedbe, da sem namigo-val in ga obtoževal ugrabitve Trohe, odgovoril: »De-jansko sem le sporočal dejstva o njegovem izginotju,vi osebno (g. Janezjansa, op. B.Z.)pa niste bili v zve-zi z majorjevim izgmotjem omenjeni niti enkrat. Šenajvečso bile navedbe majorja Trohe, kijihje izjavilpred izginotjem, da so mu nekdanji pripadniki Mo-risa leta 1998, ko je pred parlamentom protestiralzoper nepravilnosti v Slovenski vojski, grozili s smr-tjo, če bo spregovoril o operacijah Morisa. To je zatelevizijo v času njegovega izginotja povedal tudibrat majorja Trohe. Sicerpaje vse, kar sem tedajza-pisal, na voljo v dokumentaciji Večera.» Drugič sem bilprisiljen neresnične navedbe deman-tirati dve leti pozneje, aprila 2004, ko jih je Janšaznova izrekel. Zdaj te neresniceponavljate vi. Še več,na njih celo temelji vaša kolumna.In major Ladislav Troha? Slovenska javnost zal nibila podrobneje obveščena, da ga je tožilstvo dva-krat preganjalo zaradi domnevnega suma storitvekaznivega dejanja krive ovadbe, kar naj bi storil stem, da naj bi si bil izmislil »ugrabitev«. In obakrattožilstvo ni moglo dokazati svojih obtozb, Trohapa je bil spoznan za nedolžnega. Upam, da bomo nekočizvedeli, kaj se je v resnici dogajalo med njegovimpolletnim izginotjem.Sicer g. Jančar v kolumni sam priznava, da »samoobcasno in površno« bere slovenske časopise. In kotkaže, je res malce presiabo obvesčen o dogajanju vSloveniji. Upam vsaj, da je peticijo zoper cenzuro inpolitičnepritiskena novmarjevSloveniji, kijojepod-pisalo 571 novinark in novinarjev, prebral v celoti.Prav tako se zastavlja vprašanje, ali g. Jančarpoznapeticijo zoper zastrasevanje in kaznovanje, kijojekonec letošnjega maja podpisalo več kot 62 sloven-skih pesnikov in pisateljev, ki se jim je kasneje pri-družilo še več kot 200 dramatikov, esejistov, uredni-kov in drugih intelektualcev. Peticija pesnikov in pi-sateljevje bila spisana zaradi krsenja svobode izra-žanja v medijih, konkretno zaradi zastraševanjanovinarjev Petra Kolška in Mije Repovz s strani nek-danje uprave Dela.Pravih razlogov za »skorajšnjepolivanje kave« torej ni. Ce kdaj kavo zares polijemo, pa smo za to krivipredvsem sami. r,BLAŽ ZGAGA, novinar, Ljubljana Avtor zadnjih Pomislekov na zadnji strani SP je vsvojih razlagah o cenzuri in sprejemljivosti javnegagovora spomnil, da sem na TV pred leti govoril oJansi kot o idiotu. V resnici sem uporabil političnonekorekten izraz »politični bebec«. Naj pojasnim,zakaj.Pisalo seje leto 2002, menipa tretje leto dopisništvaRTVv Washingtonu. VSloveniji kampanja za vstopv Nato, v ZDA boj proti terorizmu. Janez Janša jevnovičgradilsvojboj. Tudiprotinovinarjem. Vpar-lamentuje okrcal vse, ki so dvomili o pravilnosti te-ga boja in imeli še slabo mnenje o Natu. Za vsakegaod tehje nekaj nasel. Meni, recimo.je dodelil »abo-tnost«, zato sem gapozneje v intervjuju za Studio Ci-ty mimogrede označil sprej omenjenim izrazom.Takoj seje nekdo s TV prizadetemu globoko opravi-dl, drugi pa mi je tako dolgo po telefonu prebiraleticni kodeks, da sem ga prosil, naj mi raje preberečlene, kijih nisem kršil, alipa naj mipošlje celo knji-žico.Skratka, grozil mije rdeči karton, ker sem izenaal,ce uporabim sportm žargon. Toda, ko sem ze vdan vusodo sedel na kovčkih in čakal na izgon, so mi napomoč priskočili nekateri kolegi v Sloveniji. Najprejzunaj, potem pa še znotraj rtv hiše. Izkazano novi-narsko solidarnost sem razumel tudi kot odpor zo-per neumnostivpoUtiki. Dobil sem le rumeni kartonin ostal v ZDA.fansa je nadaljeval. V izjavi za ameriški Washing-ton Times, 22.10.2002, je tarnal o negativnih medij-skih odzivih, ko gre za Nato in ZDA. Poudarilje, da»washingtonskidopisnikRTVod tamporoca, kotbislo za sovražno državo«. Tega seveda nisem razu-mel kot blatenje slovenskega novinarja v tujini, zdipa se mi, da bi hitro našli krivca, če bi Slovenija ta-krat napadla ZDA.Ameriške kolegae sem spraševal, kaj bi se zgodilo, čebi kak njihovpolitikjavno obrekoval novinarja? Od-govora nisem dobil, kajti nihce se ni spomnil takegaprimera vZDA. Mijepaprijatelj iz Clevelanda duho-vito navrgel, da bi politik v tem primeru dosegelodličen rezultat na tekmovanju v streljanju v lastnonogo.Morda se komu zdi, da se grem zasebno vojno protiJanši, vendar vojne ne maram. V devetdesetih semna balkanskih bojišah videl prevec groze. To očitnove tudi mandatar za sestavo »tehnične vlade«, sajmijeponudil miroljuben resor, ministrstvo za delo,družino m socialne zadeve.In ko smo zepri vojni, velja spomniti na ameriškegagenerala v vlogi državnega sekretarja. Kojefansa vSloveniji izvajal »diferenciacijo« novinarjev, je Col-lin Powell govoril o zaroti proti ZDA. Nedavni Jan-sev nastop v vlogi predsednika vlade v državnemzboruje na prvi pogled spominjal na Powellovega vZdruzenih narodih pred napadom na Irak. Oba stav dvorani vihtela dokaze o obstoju orožja za mno-zično uničevanje: državni sekretar epruveto s smr-tonosnim strupom, Janša pa časnika Delo in Dnev-nik. Američanom sejepozneje zalomilo, v Slovenifipa glede tega orozja ni dvoma. Srečni smo, daje mi-nilo brez žrtev. Za zdaj! MATEJ ŠURC, novinar, Radovljica Verjamem, dajepovsem človeško, cesem nesrecen,ko moram dati prav človeku, s katerim se, v celotivzeto, ne strinjam in ga ne cenim, ali če sem nesre-čen, ko ne morem datiprav človeku, kiga v njegovitemeljni vlogi maram in cenim.Janeza Janše žal ne cenim zaradi njegove najprejpartijske, pozneje pa se hujse protipartijske vehe-mence. Njegova vehemenca v obeh primerih presega radikalnost. Prepogosto, zlasti v njegovi spreobr-njeni eri,je neodpustljiva, celo sovrazna. Ljudem, kikrčevito dokazujejo, da imajo le om vedno prav, nemoremzaupati. To ni niti logično niti mogoče, nipo-šteno in še manj etično. Ampak kdaj pa kdaj imafansa prav. In takrat sem vedno jezen, ker je tegavsaj po moji presoji daleč premalo, da bi ga lahkozačel ceniti. Toliko bolj, ker nemudoma stori ali trdikaj, zaradi česar se počutim bedaka pred seboj in Seboljpred svojimi sobesedniki, ki dvomeče ali celopo-smehljivo vrtajo vame s svojimi pogledi, ko kdaj ble-knem, da ima v tem ali onemjanša vseenoprav. Ve-dno znova mi uspesno razbije najrahlejše upanje,da le ni tafeo destruktiven! Dragafančarja cisto zares cenim kot literata, kotši-roko razgledanega in razmišljajočega človeka. Za-radi svoje osebne izkušnje, s katero pa po mojem gr-dopretirava, in kot svobodomislec ima izjemno kri-tično mnenje o našem prejšnjem sistemu. V mnogocem docela upraviceno! Imam pa tri resne očitke.Zastran starega režima je skrajno subjektiven, karni prepricljivo. Drugič, ves čas izhaja iz sicer neizre-čene podmene, dajeprejsnji sistem nastal in bil hu-do krivicen samo zavoljo zlobe in hudodelskih na-mer neke klike pokvarjencev oziroma da so slabosti(tistega) sistema zgolj posledica pokvarjene subjek-tivne volje oblastnikov. A pravično upravljati skraj-no zapleten družbeni oziroma državni organizem,kijepo svoje morda še najbolj podoben »živemu sre-bru v zivosrebrni posodi«, je zagotovo nekaj najtež-jega. In končno, Jancar tako rekoč nikoli ne najdenič kritičnega, nič spornega, celo nič sumljivega vravnanju (zlasti vladanju) faneza Janše. Še huje: vsvojih premnogih pomislekih samo na Delovih stra-neh nam, včasih ze skrajno turobno in hkrati suve-reno, dopoveduje, kako sta, sklepam, zaradi prej-snjega sistema, slovenski človek m slovenski narod,s svojo dušo in umom vred, nepopravljivo zavožena.Vsi smo prisli v sedanji čas pohabljeni, le Jancar mJanša sta ostala nedotaknjena.Ko skusam prežvečiti ta deljančarja, sem nesrečen,kerje tako brezupno navzkrižzjancarjem Uteratomin svobodomislecem. In se sprasujem, v koga naj kotSlovenec in politicni osebek sploh še verjamem. Komi misled in svobodomisleci tako brezkomprorrtisno dokazujejo, kako krcevito se tudi njih (lahko)polastita politika in politicna pristranost, čisto za-res vec ne vem, alije kaj upanja, da bipreboleli svoje(zgodovinske) travme, ki so nas v resnici doleteie sa-mo zato, ker smo kot neznaten narod hoteli kljubo-vati kolektivnemu izbrisu s prizorišča zgodovine(tudi žepred 1941-45.'). Nepričakujem, da nas lahko iz celjusti teh travmpo-peljejo tisti, ki pravijo, da jim je, na primer, o drugisvetovni vojni vsejasno, ker so prebrali Črne bukve,ali tisti, ki seže ob omembi domobranstva »primejozapištolo«. Bipa upal, daje toposlanstvo tako ime-novanih razumnikov, mislecev, resničnih Uteratovin podobnih duhov (v žlahtnem pomenu). A ko jihposlušam in prebiram, v to vse manj verjamem. Zdise, da ne morejo, vcasih že verjamem, da nočejo ra-zumeti, da ne gre niti ia Janšo niti za Pahorja (je-mljemju vsimbolnem smislu), temvečza Slovenijo,7.0. njene Ijudi, za njihovo upanje m dostojanstvo, zanjihovo samospoštovanje, za njihovopravico do za-upanja - in »notranjega« miru. Pa mi razložite, spostovani Drago Jančar, ali bi mo-ralo biti tako Drnovška in Ropa kotjanšo", a tudiPahorja in še dolg seznam brezmejno domisljavih, astrokovno in moralno dvomljivihpolitikov inpoliti-kantov brezmejno sram, da ta dežela še nima zako-na o preprecevanju nasilja v družini? Ob prvih do-brih lastovkah sem to pricakoval odjanševe vlade.Vem, časa je vedno premalo. Ni pa ga premalo zadveurno jadikovanje nad izdajalskimi novinarji inmediji! Besede in misli vam tečejo, maestro. 0 čemtakem bi rad bral/slišal vaso pošteno, hum.artistic.nosodbo.MARTIN IVANIC, Ljubljana Prejsnjo sobotoje bilo toplo. Kavo sem pil na balko-nuspogledom na novo Studensko brv; do tja sem tevčasih, dragi Drago, ko sva si imela še toliko pove-dati, spremljal. Ko sem v kopid časopisja (tudi De-mokracijo in Mladino namreč kupujem v soboto)bral tvojo kolumno, mojajutranja kava v nasprotjus tvojo, dunajsko, ni bila ogrožena. In ko sem tebral, mije, kersempač udarjen na asociacije, padlona pamet, da se v Sloveniji vse vrti okrog skodelicekave. Cankar. Genialni in do zla boga zamorjeni g.Skodelica Kave. Pa kot da je znamenita Kofetarcanašsimbol, se mije utmilo, sticna točka in ključnovprasanje naroda: »Al' bo al'pa ne bo. Šlogam.« ŠePeterletuje nekoč »zadišalo« (sic) »po slovenski voj-ski«, takrat, koje nosil glavo v torbi, nakar smo namartinovo glasovali za človeka, ki nosi glavo kartako - rekel bi - da na krajevno običajen način. Čebi se naj odločali o simbolih, bi imel na zastavi vse-eno raje Kofetarco Ivane Kobilce kot glavo LojzetaPeterleta v torbi. Tiste peticije o novinarski nesvobodi nisem podpi-sal. Razlogovje več, abom povedat le glavnega - bi-la je (skrajno neprofesionalno) neazurna. Passe.Stanje, ki ga obsoja, je bilo aktualno leto ali dvepred rtjenim nastankom. Morda zdaj drži (le) še zaRTV Ljubljana, pardon, Slovenija. Najbrž. Sevedapaje (ali bi bila) tudi domnevna uzurpacija javne-ga medija, ki ga plačujemo vsi potrošniki elektrike,velik greh. 0 tem, prepričan sem, ne dvorniva. Je?Ni? Na Dunaju in drugod, menda celo na avstrij-skem Koroškem, ne morešgledati TVS, mmajo »ka-belske« m so medijsko bolj ali manj zaprti. Ti, na-mreč, ki nam solijo pamet o medijih in ki ti grenijojutranjo kavo. Kdajsipaže, lepo teprosim, resnoje-mal časopisje!? Povsem se strinjam s tvojim mnenjem, da razmere vnaših medijih niso najboljse, da se čez mero širi sen-zacionalizem, a midva, ki znava odbirati, zdaj ven-darle lahkoprideva do relevantnih mformacij. Plu-ralizem vključuje tudi senzacionalizem, namapajedano, da izbirava. A ni to krasno? Ni to to? Če jevest, da je ga. Meta kupila metlo, na prvi strani, tone govori ne o ga. Meti ne o metli, pačpa o mediju.Da (so) se v medijih (in še marsikje) dogajajo poli-ticne svinjarije, ne moreva zanikati, različnim toč-kam razgleda navkljub. Ne za(radi) Kučana, ne zaDrnovška, ne za Ropa m ne zafanšo. Ja, takisto ve-Ija tudizafanšo! Pa za »ideologa« dr. Petrajambre-ka, kijejasno obelodanil, da mora (sleherna nova?)oblast dobiti odločujoči vpliv na gospodarstvo mmedije. Karje po svoje logično, pa naj nam bo všečali ne. A kako bo naprej? Bog vedi. Sem mali delni-čar ČZP Vecer, d. d., pri katerem sva bila nekočso-trudnika in kijevpetih letih zamenjal pet direktor-jev. Eden na leto, Stiriletnemu mandatu navkljub.Vsak s spodobno odpravnino. Je to normalno? Morai pa bi vendarle slišati in doziveti ekspoze tov.Janše ob iskanju vnovičnepodpore. Vkontekstu ča-sa in prostora. Strogo partijska linija, namreč.Strankarstvo na ravni monolita; kar ni rekel, bodopridali »genoseni« Tanko, Jerovšek, iz ozadja ne-mara šeZbor za republiko. S teboj vred, Drago? Fo-sil brez leska in vrednosti. Kot Forum 21. Dejd vu.Oh, o tem bi ti, dragi in spoštovani prijatelj, lahkonapisal sepa Se, ampak ne brcam v »mrtvega leva«.V tistega nesrečnega leoparda, pravzaprav, ki sejepodal na Kilimandžaro.Pa še eno je res: s svojega balkonskega udobja nemorem in morem doumeti logike Ijubljanske čarši-je. Mirno pijem kavo, gledam Dravo in. tuhtam,»kak so oni kolisčarji tam lahko tako pritegnjeni«.Jaz sem tu, doma. Skodelica kave se mi v rokah netrese. Zgolj začuden sem.Ti pa, prijatelj stari, le glej, da se ne bospopackal skavo. Saj veš, da si bil zmeraj malce neroden. Zdajmoramo, bodoči »prstan Evropini«, na tujem dajatio Sloveniji dober vtis. Tako so dejali gospodjanša.Če se še tipoliješ, Jansa resnično odstopi. «SREČKO NIEDORFER, Maribor

Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Ivanič Martin,Niedorfer Srečko,Zgaga Blaž,Šurc Matej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 01. 12. 2007
Stran: 38