delničarjev vse pogostejše, smovprašali dr. Šimeta Ivanjka, pravnikain profesorja na Pravni fakulteti v Ma-riboru."Podobno kot v drugih tranzicij-skih državah smo se tudi v Slovenijiujeli v tako imenovano lastniško kon-cepcijo podjetništva, namesto pueri-stičnega koncepta, kjer lastnina neigra pomembne vloge, temveč dina-mično spremenljivo, igri podobnopartnerstvo. 50 let nismo smeli bitilastniki, zdaj pa želimo biti samostoj-ni in 'ponosni' lastniki, ker je lastni-na sveta, če je zapisana v zemljiškiknjigi ali sodnem registru. To je nor-malen pojav v primanuh fazah kapita-lizma, ker je nujno z vpisano lastninolegalizirati tudi tisto, karje legitimnosporno doseženo. Prevzeti od velikihuspehov v privatizaciji so nekateriprepričani, da so genialni podjetnikile, če so absolutni lastniki. Le tako solahko prepričani, da so uspeli postatiprepožnavni člani enopetinske džož-be, ki se v Sloveniji šele oblikuje.-Into brez velikega dela in potrebne spo-sobnosti. Zdaj želijo iz svoje sredineizločiti tiste, za katere mislijo, da jimniso dorasli in bi jih lahko motili kotvsiljivc muhe, ki so pogosto nepotreb-no nadlezne. To še posebej velja, če somed manjšinskimi delničarji delavd,ki poznajp glavnega delničarja kot ne-koga, ki jim je v preteklosti bil enak."Oblika lastniškega egoizmaZakaj bi lahko bili mali delničarji moteč element v lastništvu gospo-darskih družb?"Gre za psihološki pojav, ki je posledi-ca enormnega podjetniškega uspehaposameznih struktur, ki pa ne teme-Iji vedno na sposobnosti in dclu. To jeoblika lastniškega egoizma in je dalečod podjetniškega interesa, ki bi bil eko-nomsko utemeljen. Zaniinivo je, da de-jansko uspešni podjetniki, ki so uspeliz delom in svojo sposobnostjo, ne po-segajo po tej možnosti, ker se zavedajonujnosti povezovanja v uspešnem pod-jetništvu in medsebojne soodvisnostivseh, ki so nastopali skupaj od začet-ka. To je podobno odnosom v druži-ni, v kateri je en član uspel, pa potemne želi vedeti za neuspešne člane dru-žine in se jih izogiba. Izključevanjemanjšinskih delnicarjevje del družbe-ne igre med uspešnimi m neuspešni-mi m pravo varuje uspešne, čeprav vevropski civilizaciji, ki temelji na bib-lijskem izročilu, uspešnost ne bi smelabiti za sidrana v zavesti Ijudi." V kakšnih primerih pa je lahko izklju-čitev malih delničarjev utemeljena?"Utemeljeni razlogi za izključitev manj-šinskih delničarjev so lahko le, če somed glavnim delničarjem m manjšin-skimi delničarji nastali spori in manj-šinski delničarji motijo razvoj družbe,kar pa je izjema v praksi, ker tako majh-no število delničarjev ne more motitiposlovanja. Lahko pa postavljajo glav-nemu delničarju neprijetna vprašanjam probleme tudi posredujejo javnosti.Tega pa 'uspešni' seveda ne želijo sliša-ti, ker so zanje vprašanja, ki zanimajominimalno število delničarjev, baga-telna."Nenazadnje je to prakso uporabi-la tudi država, ko je izključila maledelničarje iz Slovcnske izvozne inrazvojne banke, pa je šlo za banke,zavarovalmce in večja podjetja."Težko je razumeti, da to dela tudi dr-žava, razen če nima namena te bankeprivatizirati in na ta način doseči boljše cene ali pa zasleduje enake cilje kotposamezniki, to je imeti lastninskepravice v pomembnih gospodarskihsubjektih brez prisotnosti tistih, ki bimotili in postavljali 'nepotrebna vpra-šanja' nosilcem državnc oblasd. Politič-na oblast pod plaščem države teži ponaravi stvari po ekskluzivnosti in sa-mostojnosti pri sprejemanju odločitevin se težko sprijazni z tem, da oblastin vodenje poslov v 'svojih' družbahdeli z drugimi solastniki, ker jih nemore obvladati s politično disdplino.V gospodarski družbi so enakopravnidržava in posameznik m nad posame-znikom kot delničarjem država nimaniti politične niti državne moči."Zaščita v statutu družbe____Kako so zaščiteni interesi malih del-ničaijevobizključitvi?"Zakon ne nudi velike zaščite skupinidelničarjev, če so izpolnjeni ppgoji zaizključitev, razen natančno določene-ga postopka, ki pa posamezniku nepomaga veliko. Manjšinski delmčarjibi lahko bili varovani pred izključitvi-jo, če bi v statutu delniške družbe obustanovitvi ali pozneje delničarji zapi-sali, da večinski delničar ne bo izvaja-li izključitve. Po mojem bi bila takšnastatutarna prepoved veljavna zaščitatistih, ki se jih lahko po zakonu izklju-či. Izključitev kot posebna pravnainstitudja korporadjskega prava je eko-nomsko neutemeljena, je pa pravno do-voljena in je bolj predmet podjetniškekulture kot pa ekonomske potrebe."Ali je prav, da večinsld lastnik sam do-ločivišino odškodnine, kijo ponudimalim delničarjem ob izključitvi?"Tako določa zakon, vendar lahko so-dišče odloča o primernosti denarneodpravnine manjšinskim delmčarjem,če se ne strinjajo s ponujeno denarnoodpravnino. 0 pravičnosti m primer-nosti denarnega nadomestila je danestežko govoriti, ker manjšinskemu del-ničarju ne gre vedno za denarno vrednost, temveč za občutek biti lastnik. Mali delničar ima enako kot velikiosebno željo in potrebo biti udeležen.kot lastnik v življenju neke družbe kotživega subjekta. Zato težko razume,da ga veliki delničar na prisilen načinizključi, odvzame mu možnost biti po-nosen na svojo lastnino. Delničarji sotakrat osebno prizadeti, česar seveda nihče ne upošteva, še manj pa je to mo-goče denarno ovrednptiti. Denar imalahko vsak, vendar biti upravljavskoudeležen v družbi in imeti vsaj obču-tek, da sodeluješ vsaj enkrat letnona skupščini, je za male Ijudi zelo po-membno. Tudi volilna pravica se nemore denarno ovrednotiti, vendar zaposameznike občutek, da lahko volijo svojega predstavnika v državni oblasti,ni mogoče denarno ovrednotiti. Oseb-no menim, da je to temeljno vprašanjepri omenjeruh postopkih, o čemer veli-ki ne razmišljajo. To še posebej velja zagcneradjo, ki je to lastnino, ki se ji pri-silno jemlje, ustvarila s svojim delomin odrekanjem." Izključitev malihdelničarjev kotposebna pravnainstitucijakorporacijskegapravaje ekonomskoneutemeljena,jepapravnodovoljenainjeboljpredmetpodjetniškekulturekotpaekonomskepotrebe Dr. Šime Ivanjko: "0 pravičnosti inprimernosti denarnega nadomestilajedanestežkogovoriti." (Sašo Bizjak)

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 20. 02. 2008
Stran: 11