Podpredsednik SDS Milan Zver šenima odgovora, kje bo kandidiral.Pravi le, da tam, kjer ga bo stran-ka najbolj potrebovalaKsenija Koren- V SDS ste v prvi polovici letošnjega volilnegaleta zavračali vprašanja o volilni kampanji, češ,predsedovanje. Dan po njegovem izteku pa stev rokah že drzali 98 strani debel predvolilniprogram..."Program ni nastajal v času slovenskega predse-dovanja EU. Izhodišča smo imeli pripravljenaže prej. Več ali manj je program obstajal

žc ne-kaj let, za volilni program pa smo izluščili tisto,karje bilo treba izlusciti v relativno kratkcmčasu. Veliko prej je bil imenovan tudi strokovnisvet stranke. smo pa obljubili, da bomo lakoj popredsedovanju predstavili svoj program, ekipoin to smo tudi storili. Celo prej kot kaksne dru-ge strankc."- Pomeni to, da se je novi program pričel pisatitakoj, ko so dokoncno padle reforme mladoeko-nomistov okoli Jožeta P. Damijana, na katerejev začetku mandata stavila vasa vlada?"Nobenih posebnih rcform Jožeta P. Damijanane poznam, Vse reformc, ki so bile načrtovanein sprcjete za časa te vlade, so reforme vlade poposameznih resorjih. Če mislite. da iimo imeliod zacetka nekoliko bolj korenito zastavljenegospodarske in socialne relbrme, pa smo kasne-je ostrino in radikalnost nekaterih pogledov ne-katerih Ijudi v strateških svetih omilili, to šenikakorne pomeni, da smo odstopili od retbrm-nih zarnisli. ki smojih imeli v začetku."- Reformne ideje torej za vas še niso mrtve?"Seveda ne, ampak smojih uveljavili v okvi-ru možnega. Niso mrtve. Recimo. da smo jihuveljavili v mejah mogočega. Vse rcfbrme sene dajo delati v kabinetih. Ključne retbrme scne morejo koncipirati zgolj v znanstvenih ka-binetih na podlagi zgolj teoretičnih izračunovin analiz, ampakje treba videti, kakšne učin-ke itnajo v neki realni situaciji. Zato se vča.sihmodeliranja reformnih procesov razlikujejo odtistega, kar je mogoče uresničiti. Mi smo ure-sničevali samo tisto, kar je bilo možno, cepravbi si kakšen teoretik želel drugačnih modelovali pristopov. Sicer sem hlizje skupini mladihekonomistov kot pa t. i. gradualistov."- Program in potencialno vladno ekipo ste vSDS predstavili štiri dni pred letošnjim glavnimtekmecem, SD. Si štejete to za uspeh?"Tu ne gre za prcstiž v smislu, kdo je prvi alikdo drugi. SD so praktično ostro kampanjo otlprli. se prcclcn smu /ačeli pred-sedovanje. Cclo lani poleti. Čcpravje 17. maja lani predsednik Pahor/ Janšo podpisal spora/um o sode-lovanju pri predsedovanju EU, jekmalu radikalna struja v SD - tu mi-slim zlasti na Ropa. Cvikla in Beb-lerjevo - pri&la do takc moci, da sosprenienili strategijo itl pripravlje-nosl na sodelovanje z vlado v neka-tcrih velikih projektih. Kinalu potein je izbruhnila afera Sova oziro-nia atera Rop. Takrat so se začeliodnosi ohlajali in niti teoretičnemožnosli več ni bilo, da hi lahko sto stranko sodelovali tudi v okviruPartncrstva za razvoj. Mislim. daje ključni trenutek za sprememboodnosov ined SD in SDS prihododpadnikov iz LDS v SD."• Je afera Sova tista, zaradi ka-tere ste prekinili Partnerstvo zarazvoj?"Nc morete reči. da smo v SDSprekinili partnerstvo s SD. ampakobratno. SD so kot /e rečeno podpritiskom radikalne (rojicc preki-nili partnerstvo z SDS. Sicer paBorul Pahor to tudi javno razlaga.ko pravi, da SDS ni njihov poten-cialni partner /a sestavo koalicijepo volihah. Ima izključujoč odnosdo SDS."Po predsedovanjuje samozavest narasla- Izkušnje strank. ki so imele man-dat v času predsedovanja EU vdrugih državah kažejo, da so prav testranke naslednje volitve izgubile.Je to cena za ukvarjanje z medna-rodno politiko namesto z domačimitemami?"Tak je prinier Avstrije. A avstrij-ska Ijudska strankaje tiste volitveizgubila z ininimalnim zaostankom.Avstrijski socialisti so v času pred-~edovanja Ijudske stranke izkorifcti-li siluacijo in bili veliko bolj akliv-no in agilno na terenu. Mogoče soprcdstavniki naše sestrske stranketo njihovo akli nost nekoliko zane-marjali. Ker sojim ankete /elo do-bro kazale. so jih najbrž podcenje-vali. Tako da pred&edovanje samopo sebi ni bil ncki razlog. zakaj sotakrat izgubili tistc volitve.Enaku je pri nas; menim, da samopredsedovanje nc bo razlog /,a našinorchitni pora/ ali morehitno zma-go. Dejstvo jc, da lahko ima to. dasino uspesno opravljali delo v Evro-pi, nek pozitiven vpliv. ne more pa iiTieti odločilncga. Odločilcn vplivho imelo to. kako se bo SDS v časuprcd volitvami uspela predstavitivolilnemu telesu kotdobrain zanes-Ijiva stranka. partncr za prihodnjašliri leta."- Letos stavite na okolje, nazadnjeste ta resor prepustlli v boben koa-licijskega trgovanja z resorji. Jezavedanje pomena okolja modrost,ki ste jo prinesli iz predsedovanjaEU?"Menim, daje odpiranjc tch vpra-šanj ključno /a prihudnost. ko neho več velikih političnih tein. kolso dcmokracija ali totalitarizcm,ampak bo tema preživetje, ki je po-vezano z odnosom do okolja.Rekel bi lahko. daje prcdsedovanjevplivalo na to. da smo dohiliširsi globalni pogled in poudarjanjcle-tega. V solstvu smo pred dvemaletoina sprejeli /akonodajo. ki pou-darja trajnoslni ra/voj in osrednjanit letošnjih tradicionalnih ponoros-kih ravnatcljskih srcčanj bo. kakorso me obvestili, ta lema. Tako da7.a nas v solskern rcsorjii lo ni no-vo. Borno pa seveda storili se parkorakov. da bomo to kompetencopri mladih še razvijali."- Je pa bila v šolskem resorju v za-četku tega mandata vaša novostprav ta, da ste razbili dotlej združenresor v dve ministrstvi, šolsko invisokosolsko. Zdaj ju SDS v progra-mu ponovno zdruzuje. Priznavatenapako z zacetka mandata? "Ne vcmo se. ali sc bo zdru/itcvres zgodila. Ta hip ni mogoče na-povedati, ali buino rcsorja zdruzili,ali bosta ostala ločcna ravno zaradinegotovih koalicijskih pogajanj vprihodnjc. Nas proporcionalni vo-lilni sistcm zahleva večje številoresorjev. Če bi imeli večinski vo-lilni sistcm. bi lahko histveno ra-cionalizirali tako stevilo resorjevkol način upravljanja 7. državo in i/vrsilno oblasljn. Kcr tega ni.jela hip nemogoče povedati. ali bo-mo resorja /.družili. ali ne. Sam me-nim. da bi hila z določenih vidikovzdružitev dobra. in če bi se lahkoodločal, združitev da ali ne. bi sezanjo gotovo odlocil."- Ko ste v SDS predstavili program,so nekateri ugotavljali, da ste po-dobni konkurenci. Pomeni to, dase meja med levico in desnico tudlpri nas vse bolj briše?"Programi in polilike se prihližuje-jo. to je dcjstvo. Tudi če pogleda-ino programe /a evropske volitve.su dolocene razlike. a na podrocjusolstva sem imel možnost spozna-vati ministre in tezko hi po njiho-vih izjavah in pnstopih ugoti.ivil.kdoje levosredinsko in kdo de-snosredinsko usmerjen. Politike v Evropi postajajo vcdno holj priiiicrljivemed seboj. Ni več radikalnih razlik medslrankami. nili mcd vizijami za nadaljnjira/v~i]. Tislo. kar ho poliličnc clite na vo-litvah ločilo, je, da inorajo imeli polca spo-sobnosti, da seslavijo dober program. tudisposohnost. da ga uresničijo. Vli smo koa-liri|sko pogodbo uresnicili. in to v velikimeri. Ne samu. da smo uresničili. kar smozapisali. ampak snio uresničili tudi velikostvari. ki smo jih dodali. kcr su potrebe ponjih prinesle razlicne siluacijc."- Vztrajate pri pokrajinski zakonodaji zgoljzato, da bi uresničili koalicijsko pogodbo?"Vztrajaino zato. ker Slovenija inora dubi-ti pokrajine. ne zalo. da hi samo uresnicilitisto. karjc hilo zapisano na papirju. Po-mcmbno je. da za dodatni razvoj dobimopokrajine. kcr so te boljsi agent ra/voja odccntralisticne urcditve. Nizjc ravni pokrajincbi holjc izkonstile vse resursc. To je dejstvo.To so dokazale žc občine. Takrat so rnnogirekli. da občine ne bodo sposohnc opravljalisvojcga poslanstva. Pa ni bilo rcs.Pokrajine so nekateri spremenili v strankar-sko polilicno temo. Sicer pa. kar se stcvilapokrajin (iče: cclo ministcr SD Rado Bo-liinc je v letu 2003 dejal. da so za 14 po-krajin. stari casopisni članki imajo naslove"SDje za 14 pokrajin". Kasneje pa so sipremislili. saj so ugotovili, da iz tega pro-jekta ne bodo potegnili političnih konsti.Zaradi tcga so začeli nasprotovati."- Pa vendar vztrajate kljub katastrofalniudelezbi na referendumu in vse boljjasnemudejstvu, da poslanske dvotretjinske večine ne boste mogli nabrati."Rezultal |e obligatoren. Popolnoma neod-govurno hi hilo. da bi sedaj odstopili odte"a. ko ]e bilo ponekod tudi 80 odstotkovIjudi za. Nimamo moralne pravice. da biodstopili od tega projekta. Zato rriorainostoriti vse. karje teoretično možno. da scpokrajinska zgodba prernakne naprej. Rc.spa morda ta hip pokrajinska zgodba nc houspela."Odnosi v koalicijiniso pokvarjeni• Zmagali ste z obljubami boja zoper go-spodarski kriminal. Pomeni dejstvo, da ninobeden od velikih rib v vašem mandatupravnomočno pristal v zaporu, strankinporaz?"Nismo zmagali zaradi tcga. ampak zara-di celovitega programa in zaradi ekipc. kije bila dovolj verodostojna. da so jo Ijudje fcfc DEJANJA BOŠKA ŠROTA V ZADNJEM CASUKAZEJO, DA Bl BIL PRIPRAVLJEN STORITI VSE,DA Bl JANŠA NE PONOVIL MANDATA. ~ podprli. Zaradi enega dcla programane moreš zmagati na volitvah. Zadevaje veliko bolj kompleksna. da ti Ijudjedajoglas.Ampak če že sprašujete... Mi smo mora-li v tem mandatu zagotoviti tudi sistem-skc pogoje. da smo lahko ucinkoviti vboju proti gospodarskemu kriminalu.Ne nazadnjc tudi usposabljanje ustre-znih organov pregona. Pomembno je,da smojim omogočili avlonomijo prinjihoveni delu, ki je v preteklosti nisoimeli. Pred leti mije načelnik v Ijub-Ijanski mestni policiji dejal, da mu nepustijo sistemizirati delovnih mest nagospodarskem kriminalu. Razlogi. daso bile prejsnje vlade neuspesnc v bojuproti gospodarskemu kriminalu. so bilipolitični. Ves čas su se dogajale tranzi-cijske anomalije. Spomnim ,se. da sopreganjali nekega župana zaradi ene dnevnice. V tem času. ko su preganjalikurje tatove. ,so pa nekateri obogateli inimajo nekaj desetmilijonsko lastnino.Ustvariti je bilo treba pogoje za boj zo-per tak kriminal in to smo storili. Zatobi to moralo imeti dolaoročne učinke vboju proti kriminalu."• Pravite, da pogoji sedaj so, rezultatovpa vendar še nl. Je vas osebno BarbaraBrezigar razocarala?"Ne. bolj sem razočarail nad delomsodišč. V celotno zgodbo morajo bitivpela tudi sodisča, ki finalizirajo vsozgodbo. Če ti pa celo preiskovalni sod-nik odrečc možnost. da neko zgodbopripelješ do konca.je tu nekaj hudo na-robe. Presenečen sem nad stavko sod-nikov prav v tem času. Bojim se. da ni povezana samo s plačnirn sistemom."- Obžalujete kolaboracijo z Boškom Šro-tom do leta 20077"Z Boškom Srotom nismu sodelovalina nobeni ravni, ne glede na to, da sokaksni sestanki z njim bili. Vem, daje Boško Šrot bil clan stranke BorutaPahorja, zato ga nikakor ne moremopriključevati h koaliciji ali k nasi stran-ki. Nasprotno. Dejanja Boška Šrota vzadnjein času kažejo, da bi bil priprav-Ijen storiti vse, da bi Jansa ne ponovilmandata. Takoje skušal vplivati tudina enega svojih medijev, kijih nadzira,da naj podpre Pahorja in s tem prepreciJanši. da bi ponovno prišel na oblast."• Je odnose v koaliciji pokvaril BoškoŠrot ali njegov brat Bojan. ki je koneclanskega leta prevzel SLS?"Ne hoste verjeli, ampak odnosi v koa-liciji niso pokvarjeni, torejjih nihče ni pokvaril."- Bojana Šrota naceloma na koalicijskasrečanja ni."Toje edina vlada doslcj, edina koalici-ja. ki bo zdržala do konca mandata."- Predsednik Janša je pred dnevi politlč-ne tekmece pozval, naj še pred volltva-mi spremenijo statute in po vzoru SDSvanje vgradijo nacelo samoomejitve. Vvečini parlamentarnih strank so pobudotakoj zavrnili, slišati je bilo, SDS je enozapisala. drugo pa dela. Takoje denimoGregor Golobic omenil generalnegasekretarja vlade Boža Predaliča. ki jemandat v nadzornem svetu Istrabenzavrnil šele nedavno, vellko po sprejemuklavzule o samoomejitvi."Politične stranke so naso pobudo zavrnile. Ampak zakaj? Ker z obljuboo nepoliticnem kadrovanju ne mi-slijo resno. Kerbijim taka dikcija.kot smojo zapisali mi, skodovala,ko bodo ponovno v poziciji. da bo-do lahko polilično kadrovale. P..I-hor pred dnevi na odprti sceni niželel odgovoriti. ali bodo to storili. In tega ne more narediti, saj mufunkcionarji znotraj stranke teganebi dovolili.Mi smo ta konsenz sprejeli. a tudini bilo lahko, ker so se mnogi mo-rali posloviti od ožjega strankarske-ga vodstva."- Se bojlte Golobičevega samoome-jevanja?"Začeti morajo pred svojim pra-gom, pri svoji stranki in šele kasne-je nadaljevati z morebitno koalicij-sko pogodho."- Kdo je lepši, Katarlna Kresal aliBorut Pahor?"Oja. oba sta fejst. Toda oba nepre-pričljiva, ko se v oblekah Armaniali Max Mara zavzemata za social-no najšibkejše."- Bi šli s Pahorjem, 6e bl on zma-gal?"To vprašanjeje odvec, kcrje Pa-hor že povcdal, da nas v koalicijone bi povabil. Mi pa ga bomo. takokakor druge. ce zmagamo, povabiliv koalicijo."Vse koalicije so možne- 6e zmaga SDS, je videti sestav-Ijanje nove koalicije težko. NSislabo kaze. skrhani odnosl z SLSverjetno ne obetajo skupne prihod-nosti. Napoveduje pa Jeliničič, dabo šla SNS tokrat v vlado. Je SNSza vas opcija?"Ce zmagamo. bomo v koalicijo po-vabili vse stranke. Prepričan sem,da bodo pogajanja dolgotrajna,Vse koalicije so možne, nikogarne zavračamo vnaprej. Najprej mo-ramo videti. kaj ponuja in kakšenprogram kdo ima. Nekih velikan-skih programskih razlik v sloven-skem prostoru danes več ni. Takoda me izredno čudi slališče BorutaPahorja, da izključuje nas kot po-lencialnega partnerja. V njegovistranki teh razredno bojnih ideolos-kih pozicij očitno se niso zapustili. S prihodom že prej ornenjenih t. i.odpadnikov iz LDS sta se drža inravnanje SD zelo spremenila."- Vam šolski resor pripada zaradifunkcije strankinega Ideologa, kotje v LDS nekdaj Slavku Gabru?''Težko danes govorimo o ideolo-gih stranke. prej bi lahko govorili o osebah. katerill beseda nckaj ve-Ija. Kakšnih izvimih ideoloških po-ti pri strankah v moderni evropskidemokraciji ni več ni. Zato tudiklasičnili ideologov ne potrebuje-jo. Sicer mislim, da moja beseda vstranki nekaj velja. vsckakor pa senimam za ideologa strankc."- Si želite drug resor?"Ne. V delo solskcga resorja semse kar dobro vključil. Zamc še ved-no predstavlja svojevrsten izziv tu-di za prihodnje."- Se vam ne zdi nehigienično za zu-nanjega minlstra ponovno ponujatiDimltrija Rupla?"Zakaj hi hilo to nehigienicno?"- Kerje z večnim zasedanjem minis-trske funkcije, pod vsemi vladami.že sam skoraj institucija."Dimitrija Rupla bomo ocenjevalipo njegovem delu, kakor vsakega.Ce bi npr. ugotovili. daje delal vc-like napake. potcm pač tega delane bi več opravljal. Torej njcgovihmožnosti za naslednji mandat ncocenjujemo zgolj po kilomctrini.ampak tudi po tcm. kaksno dodanovrednost lahko ponudi v prihodno-sti."- Kaže, da lahko letos zmagata sa-mo Janša ali Pahor. Bi bilo prav, dabi tisti, ki ne bo mandatar, ponudilodstop kot vodja stranke?"Zakaj pa? Res Je. da bi lo hilonekomu vseč. Če bi se res zgodilkakšen kalastrotalno slab rezultal.bi sicer o lem lahko razmišljali.ampak se to po svetu nc dogaja.Zelo nesmiselno hi bilo zamenjatikonja. ki dobro vlece. Zaradi eneizgubljene bitke."- Kaj je pred letošnjimi volitvamistatusni simbol v slovenski politiki?Mlada zarocenka? Samohvala, danisi angel in ne kandidiraš za pa.peža? Mogoce dejstvo, da strankovodi ženska?"Nič odteaa." • ~ V CASU, KO SO PREGANJALI KURJE TATOVE,SO PA NEKATERI OBOGATELI IN IMAJO NEKAJDESETMILIJONSKO LASTNINO. ~



Medij: 7 dni
Avtorji: Koren Ksenija
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 23. 07. 2008
Stran: 16