DELOV PORTFELJ IN BORZNI TEDEN ANDRAŽVRH Vletu2007sobilapričakovanjaglede privatizadje največjihslovenskih podjetij najpogostejšivzrok za podražitev delnic.Vendar pa sole redke potešileprecej velike apetitedomačih investitorjev. Prevzem skupineMerkur je bil eden večjihkapitaUkih premikov naLjubljanškiborzi v minulem letu,čeprav v konkurend z drugimislovenskimi podjetji sprva ni bilobravnavan kot morebitnaprevzemna zgodba o uspehu.Družbam prevzemnicam jetransakdja uspela, saj so zbraleskupaj 98,88 odstotka celotoega Merkurjevega kapitala.

Pritovrstni koncentraciji lastništvase pogosto zgodi, da največjilastniki izplačajo preostale maledelničarje ter sprejmejo sklep ouimku delnic z borze, kar se bo napodlagi v januarju sprejetihskupščinskih sklepov zgodilotudi pri Merkurju. Podjetje sicerposluje dobro. Lani so prodajopovečali za 15 odstotkov ter spOmočjo finančnih naložbdosegli 33,9 milijona evrovčistega dobička, pri obehkategorijah pa so preseglipostavljene načrte. Tudi vprihodnje tempa ne nameravajoupočasnjevati, saj bodo v letu2008 začeli priprave ali gradnjokar 12 novih trgovskih centrov,naložbe pa bodo predvidomavredne 200 milijonov evrov.Kazalniki poslovanja za lani sodokaj ugodni, za slovenskerazmere celo nenavadno nizki.Cena delnice je l6-kratnik letnega dobička na delnico m je 1,56-kratvišja od knjigovodske vrednosti.Vendar pa jezaradi skorajšnjega umika delnic z borze za maledelničarje zgodba bolj ali manjkončana, s čimer se z domačegaborznega odra poslavlja še enoveliko podjetje.Kaj se bo v prihodnje dogajalo zlastništvom v Merkurju, je zdajuganka, scenarijev pa je sevedaveč. Ena izmed možnosti je, dabodo vodstveni kadri, zbrani vdružbi Merfin, dokupili deležepreostalih največjih lastnikov terostaliv družbi daljši čas, lahko pase slednji čez čas odločijo izlastništva tudi izstopiti. V temprimeru bi lahko poiskali(verjetno tujega) strateškegapartnerja, ena od možnosti, ki bijo pri tem imeli, pa bi lahko bilatudi prva javna prodaja nadomačialitujiborzi. Priprvijavniprodaji namreč ni nujno, da kotprodajalec nastopa država,temveč gre lahko tudi za zasebnelastnike.Z Merkurjem torej Ljubljanskaborza izgublja še enegaizdajatelja, čeprav bi si želela večanje le-teh. Morebiti bopriložnost za nove kotacije že zvstopom strateškega partnerja vlastoisko strukturo Ljubljanskeborze. Zanimanjaje kar nekaj -poleg domačega konzordjapodjetij so ga pokazali tudiPoljaki, Grki, Avstrijd inSkandinavd. Nadaljnji razvoj je vtem primem verjetno še tolikopomembnejši od ponujene cene,saj bo od tega odvisno splošnoozračje na trgu kapitala.Varšavska in nekatere drugevzhodnoevropske borze so vzadnjih letih postale pomembenregijski igralec, po njihovemzgledu pa bi bilo gotovodobrodošlo, če bi tudi Ljubljaniuspelo z novim znanjempritegniti nove izdajatelje izjugovzhodne regije.ANDRAŽ VRH, direktor sektorjaupravljanjallirika borznoposredniška hiša,d.d., Stovenska 54a, Ljubljanaandraz.vrh@ilirika.siViri in obvezna razkritja so naspletni stranihttp://www.ilirika.si/datoteke.as-px/bph/delo2502o8.doc.



Medij: Delo - FT
Avtorji: Vrh Andraž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 25. 02. 2008
Stran: 12