Pri prodaji delnic NKBM se je marsikdo znašel v položaju malega delničarja invstopil v dinamičen svet vrednostnih paplrjev. Letos se bo najverjetneje zgodilše kakšen tak primer, čedalje več pa je tudi prevzemov, ko s prenizko ceno delnicodpravijo male vlagatelje. Kako lahko ti ukrepajo? U tem, kar bodisi ogrožabodisi ščiti male delni-čarje, smo povprašali mag.Kristjana Verbiča, pred-sednika Vseslovenskegazdruženja malih delničarjev(VZMD).»Najpogostejši

scenarij,ko mali delničar potegnekratko, je naslednji:prevz~a~aajveč-krat kar vodstvopodjetja, se želipoceni dokopatido večinskega aliobvladujočegalastništva. Pritem se poslu-žujejo razvre-dnotenja delnicpodjetjtfalicelo»prisilnega odku-povanja« po mizerniceni, posebno v pri-merih, ko večino malihdelničarjev predstavljajozaposleni in upokojeninekdanji delavci. Ti pri-meri so sporni tudi zaradidejstva, da so bili kot zapo-sleni praviloma prisiljenicertifikate vložiti v svojepodjetje ali pa so delniceprejeli iz naslova sanacijepodjetja z lastnimi neiz-plačanimi plačami.« Mall n~) se zdruiljo»Najprej je treba ločiti dvevlogi, v katerih mali delni-čar nastopa. Lahko je zgoljvlagatelj v podjetja in želi znakupom delnice opleme-nititi svoje premoženje ob rasti cene delnice ali deli-tvi dobička, ali pa je v pod-jetju, kjer ima delnice, tudizaposlen. Če velja zadnje,njegov motiv najverjetnejeni zgolj čim večji dobiček,pač pa tudi ohranitev de-lovnega mesta in pozitivnaperspektiva podjetja,«pojasnjuje mag. Verbič.Dodaja še, da se v primerihmenedžerskih prevzemov,o katerih je zadnje čase jev slovenskem političnemprostoru precej govora,pogosto dogaja, da so malidelničarji, zaposleni vprevzetem podjetju, prak-tično prisiljeni prodatisvoje delnice po ceni, ki nioptimalna zanje. Prevze-mna ponudba je tako zgoljformalnost, saj je v resnicipodjetje že povezano s pre-vzemnimi družbami.Težava je tudi, da se pre-malo malih delničarjevudeležuje skupščin delni-čarjev, zato so ponavadipreglasovani. Tedaj jim nepreostane drugega, kot da vložijo tožbo, kar povzročistroške, ki jih povezani se-veda laže pokrijejo. Kar setiče organiziranega zbira-nja pooblastil za pomemb-ne skupščine in pravnegazastopstva, je prav VZMDnaslov, na katerega se lahko obrnejopo nasvet in strokovno po-moč, kako zavarovati svojelastniške interese. »Ker je za posameznika, kise znajde v takem položajuin delnic ne želi prodatipo ponujeni ceni, ukre-panje drago in zahtevno,svetujem, naj se vec malihdelničarjev poveže in najs pravno-legalnimi meha-nizmi zahtevajo ustreznodelitev dobička,« svetujemag. Verbič. Zakonodaja ščltl vellkeIn kako ravnati v primeru,ko je prevzeto podjetje, kikotira na borzi? Mali del-ničar ima dve možnosti: dadelnice proda prevzemni-ku ali pa jih obdrži. Verbičopozarja, da se je v prvivrsti treba seznaniti, od česa lahko dobite več. Tolahko povprašate finančneanalitike ali svetovalce.Pomembnoje namreč, dapridete do pravih informa-cij, na podlagi katerih seodločite, ali boste svoj de-lež prodali ali obdržali.Eden izmed razlogov, daprihaja do izigravanjamalih delničarjev, je poVerbičevem mnenju tudizakonodaja, ki jih premalovaruje. »Male delniŽar-jejavno-gospodarskih| družb nekolikoščiti tudi zakonodaja, ki določa, dače se v prevzem vključi šekakšno podjetje in se po-nudba zviša, so upravičenido zvišane cene delnice.Ko pa gre za delničarjenejavnih družb, kakršnih je vecina v Sloveniji, zako-nodaja ni urejena. Tako sepogosto dogaja, da so Ijudjev teh podjetjih tudi zapo-sleni in so delnice pridobi-li v času sanacije podjetja,zdaj pa jih lahko prodajopo prenizki ceni ali pa jihsploh ne morejo prodati.«Ker teh primerov zakono-daja žal ne ureja, slovenskipravosodni sistem pa za tonima ustrezne prakse alikadra, je stvar posamezne-ga delničarja, da ukrepa spomočjo raznih organiza-cij, za kar potrebuje tudidoločene instrumente in pravilne informacije.Po mnenju ekonomistovse je položaj malega delni-čarja v zadnjih letih precejizboljšal, vendarjih večinaše ne pozna pravic in vsehinstrumentov. Temu pritr-juje tudi Verbič, ki meni,da so mali delničarji, kljubintenzivnim prizadeva-njem VZMD, še premaloseznanjeni s svojimi pra-vicami in da bi moralisvoje naložbe veliko boljspremljati in zanje skrbeti,država pa bi morala ustrezneje poskrbeti za izobra-ževanje. Boljša zaščita ma-lih delničarjev bi namrečpomenila preglednejšoureditev kapitalskega trga,ki bi s tem postal zanimi-vejši za naložbe, tudi tuje.Maja Cerar Kristljan Verblč svetuje malim delničarjim, naj se povežejojn zahtevajo ustrezno delitev dobižka. Težava je tudi,da se premalomalih delničarjevudeležuje skupščindelničarjev, zatoso ponavadipreglasovani. Tedajjim ne preostanedrugega, kot davložijo tožbo.



Medij: Total tedna
Avtorji: Cerar Maja
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 01. 02. 2008
Stran: 4