Slovenskaodškodninska družba (SOD)ter Slovenske železnice zaradisplošne ekonomske politikeumikanja države iz podjetijprodajale 53,25 odstotkauspešnega podjetja Terme Oli-mia, d. d., iz Podčetrtka na Kozjanskem. Odprodaja in na-kup podjetij sta tudi v Slovenijipostala vsakdanja stvar, Ter-me Olimia pri tem na prvi po-gled niso nič posebnega, z izje-mo ene same malenkosti - daso zraščene z okoljem in tam-kaišnjimi prebivalci kot mordanobeno podjetje v državi.Gradili so domačiniPrav vse, kar lahko popotnikdanes občuduje na Kozjan-skem, je delo pridnih rok domačinov, pa naj bozapisšeta-ko stereotipen. Povojni indu-strijski razvoj je obšel ta delSlovenije, zato tam ni dimni-kov, so pa cerkvice in gradovi,še danes mistična božjepotnasveta Ema nad Podčetrtkom inprafara Pilštanj, pa Sveta goranad Bistrico ob Sotli in sevedastarodavni pavlinski samostanv Olimju, kjer pod vodstvom minoritov še vedno deluje tre-tja najstarejša lekarna v Evro-pi.Tudi prvi leseni bazen in bara-ko s kabinami so leta 1966zgradili domačini. Rekli sojimAtomske toplice, ime so leta2000 spremenili v Terme Oli-mia. In razvoj je šel svojo pot;leta 1978 so zgradili hotelAtomske toplice, leta 1989 je sledilo apartmajsko naselje Li-pa in naslednje leto nov bazenski kompleks. Leta 2001 soodprli vodno-zabaviščni centerAqualuna, vmes so kupili inobnovili Tuheljske toplice nasosednjem Hrvaškem injih ob-novili, 2006. pa so v Podčetrt-ku odprli nov wellness hotelSotelia.Danes zdraviliško-termalnikompleks Terme Olimia zapo-sluje vec kot 200 domačinov,storitve zanje izvaja 60 bolj alimanj domačih podjetij, posre-dno pa od term, ki s samosta-nom Olimje in drugimi zname-nitostmi privabljajo na stotiso-če turištov, živi še kopica trgo-vin, bifejev, kmečkih turizmov,vinarjev, penzionov, proda-jaln, ekokmetij. Terme Olimia so na robu Kozjanskega parka,• ki med griči skriva ve6 kot 30.000 visokodebelnih sa-dnih dreves. Kulturna krajinaje danes vrednota brez prime-re.Z roko v rokiGeneralni direktorterm inženirZdravko Počivalšek, sicer do-mačin iz Olimja, nam je pove-dal, da so lani imeli 340.000prenočitev, kar pomeni, da vPodčetrtku vsak dan prespi ničmanj kot 931 gostov. Ob temzgledno sodelujejo z občinoPodčetrtek s 3400 prebivalci,ki jo vodi karizmatični župan,strojevodja inštruktor PeterMisja.»Terme Olimia v občinski pro-račun samo iz turistične taksevplačajo od 200.000 do300.000 evrov na leto. Potemso tu zajetni prispevki od gra-dnje turističnih kapacitet, saPonudnikiiOdkar smo stopili v EU, se |hočeš nočeš moramo prila- igajati odprtemu trgu. Na irazpis za odkup 53-odsto-tnega strateškega deležaTerm Olimia so se prijaviliTerme Čatež, Tripex iz Ce-Ija, NOX iz Velenja, trgo-vska družba MTC iz GrčijeinZvon 1, ki ga sestavljajouprava Term Olimia, obči-na Podčetrtek in mali delni-| čarji iz Slovenskih železnic.| Knjigovodska vrednost| termjedobrih20milijonovI evrov, konec minulega letaje bila delnica vredna 35evrov. Po govoricah sodečnaj bi najboljšo ponudbopredložilo podjetje ~MTC,najslabšo pa Terme Čatež. mo od izgradnje hotela Soteliasmo pridobili 300.000 evrov komunalnih prispevkov. Letosbomo od adaptacije hotelaBreza pridobili nova sredstva,v načrtu imamo skupno izgra-dnjo športno-prireditvenegacentra,« pojasnjuje Misja. Tre-nutno imajo terme z zabavišč-nim centrom Aqualuna 5000 kvadratnih metrov vodnih po-vršin, v Termah Tuhelj na Hr-vaškem pa še enkrat toliko.Direktor Počivalšek je napove-dal izgradnjo novega komple-ksa s 1500 kvadratnimi metribazenov, investicija je vredna10 milijonov evrov. »0d tega smo že pridobili 1,670.000evrov nepovratnih evropskihsredstev.« Tako se s tuheljski-mi toplicami glede na kapaci-teto in razvoj postavljajo obbokčatežu in Moravskimtopli-cam.Prelomni danGre za vzorčni primer sodelo-vanja razvijajoče se turističnedestinacije z lokalnb skupno-stjo, ki za zdaj tako rekoč sto-odstotno zaupa domačemumenedžmentu. Toda za prebivalce občine Podčetrtek je 25.februar morda prelomni dan.Do danes so namreč vsi ponu-dniki nakupa strateškega dele-ža dobrih 53 odstotkov termlahkooddali izboljšane ponud-be. In večina ponudnikov nidomačinov. Prvič v Slovenijipa se je zgodilo, da v sklopuneke družbe (Zvon 1) z naku-pom simboličnega enoodsto-tnega deleža sodeluje tudi ob-čina - Podčetrtek. Zdaj je vsev rokah KAD in SOD.Slabe izkušnjeKončno odločitev bo sevedatreba spoštovati, upamo pa,da se ne bo ponbvila odproda-ja naše edine Tovame sladkor-ja v Ormožu leta 1997 nizozemski multinacionalki Cosun.Že razlogi za odprodajo so pravbedni. Edino našo tovrstno tovarno je v privatizaciji dobila vroke kmetijska zadruga. Kme-tje seveda niso prav vedeli, kajbi z njo počeli, in~ojo brezve-likih zadržkov prodali Nizo-zemcem.»Takratv Sloveniji preprosto nibilo menedžerja, ki bi zmogelstvar prepreciti in pognati na-prej,« nam je priznal direktorJurij Dokša. In sprva je kar do-bro kazalo. Problem tujega kapitala je vsaj dvojen, če ne tro-jen. Običajno hitro pride, a obtežavah in skromnem dobičkutudi hitro odide. Za Cosun ienajprej kazalo, da je strateškilastnik, saj je v ormoško okoljeza dobro počutje občanov tergasilskim in športnim dru-štvom namenjal 50.000 evrovna leto. V posodobitev tovarnejevložil 1,5 milijonaevrovvsa-ko leto. A kljub lepim name-nom je v javnost 6ez noč uda-rila vest, da bo Cosun zaradicene sladkorja na svetovnemtrgu in kvotne politike EU To-varnosladkorja preprostozaprlin iz naslova odprave kvotvEUpobasal denar. Na cesti je pri-stalo nekaj stodelavcev, 1586kmetov iz Prlekije in Prekmur-ja pa je izguba zaslužka od sladkorne pese zelo pnzadela.Tovarna je zadovoljila 75 od-stotkovslovenskih potreb, lah-ko bi obratovala še danes.Ne le delnicaTerme Olimia res niso ormoškacukerica, toda kako bo nedo-mačin ravnal s podjetjem, ki jezraščeno z domačini in jim da-je kruh? To naj po kapitalistič-ni tržni logiki ne bi bilo po-membno, včasih je vodilni tujimenedžment celo boljši od do-mačega. Toda prav obratova-nje Term Olimia ni odvisnozgolj od menedžerskih odlik,temvečtudi in zlasti od (ob)ču-tenja okolice. Tega se neda na-učiti iz knjig. Vprašajmose, kajsebozgodilo.čeboobiskzara-di neznanih razlogov upadel inne bo več dobička. Tujec seobičajno obnaša kot delnicar,ki si zastavi načrt; če bo delni-ca padla pod določeno vre-dnost, bom prodal. Za domačivodstveni kaderTerme Olimianikoli ne bo zgolj suhoparnadelnica in bovsaj zaradi moral-ne odgovornosti do lastnegaokolja dvakrat premislil. Zatobi morale po mnenju domači-nov terme ostati doma!Jaroslav Jankovič

Medij: Slovenske novice
Avtorji: Jankovič Jaroslav
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dan v novicah
Datum: 26. 02. 2008
Stran: 6