delomobčinskega sveta, občinske uprave inarogantnim odnosom župana. Do-gajajo se stvari, ki so daleč od de-mokracije. Dialoga ni in če ni dia-loga, ni demokracije. Lahko bi se vsajdelali, da so demokratični, tako paignorirajo vse, ki drugače razmiš-Ijamo. Res sem spisal tudi odstopnoizjavo, vendar sem jo na prepri-čevanje moje svetniške skupine za-časno zamrznil. Sklenil sem, da sebom poslej udeleževal le tistih sej,kjer bodo možne vsebinske razprave.Ne bom pa hodil na seje, kjer je že vnaprej znano, da ni nobene mož-nosti, da bi karkoli uveljavili. Zdi semi škoda časa in davkoplačevalskegadenarja.Volitve v državni svet za območjeObale je ustavno sodišče zadržalo,dokler se ne razčisti, ali jekandidatura Borisa Popoviča zakonitaali ne. Delite mnenje nekaterih, da siv državni svet na vsak način želizaradi imunitete? pogovor Bruno Korelič, nekdanji direktor Luke Koper S procesom privatizacije smo bili opeharjeni vsi, ki smo gradili Luko Koper, pravi Korelič, saj je država že takrat pobrala večinski delež Tatjana Tanackovič Koper - Po dobrih dveh letih, kar se jezaradi nove oblasti moral posloviti izLuke Koper, je nekdanji direktor Bru-no KoreliC že nekoliko pomirjen.Pravi, da počne vse tisto, kar prej niutegnil. Hodi v hribe, se pogovarja,občasno kaj napiše. Razmišlja, da bimorda napisal knjigo. V njej bi pred-stavil sanacijsko in privatizacijskopot koprskega pristanišča med leti1977 in 1982, ko je sanacija potekalav povsem drugačnih razmerah kotdanes. Ampak zaenkrat so to zgoljmisli. Korelič je medtem postal tudikoprski občinski svetnik, vendar je nad odnosom koprskega župana Bo-risa Popoviča hudo razočaran. Pre-pričan je, da si Koper zasluži boljdemokratično vodenje.Po dveh letih vas konkurenčnaklavzula ne zavezuje več. Se bostelotili kakšnega novega izziva?Nekaj ponudb sem res imel, pred-vsem iz tujine. Vendar vsi od menepričakujejo, da jim bom prodajalpodatke o našem pnstanišču. Tegapa še ne zmorem. Preveč sem vložil vrazvoj Luke Koper, da bi zaradi nekajevrov na vse to pljunil. Luko Kopergloboko spoštujem. To je podjetje, ki je vredno zaupanja in absolutno ni-mam nobenega namena, da bi muškodoval. Zato nobene ponudbe nisem sprejel in je verjetno tudi nebom.Minilo je tudi dovolj časa, da mordalahko ocenite delo sedanjega vodstvaLuke Koper.Tega ne bi ocenjeval, ker nimamnobenih konkretnih podatkov, kaj setam dogaja. Občutek imam, da ladjapluje v pravo smer. Vsekakor pa vsaevropska pristanišča trenutno dobroposlujejo, tako da ni nobenega ra-zloga, da Koper ne bi dobro po-sloval.Bili ste med prvimi, ki je javnokritiziral morebitno prodajo LukeKoper nemškim železnicam.Še danes mislim enako. Samo zaraditežav, ki jih imajo slovenske železnice ni pametno prodajati hrbte-nico slovenskega gospodarstva, kotsta Luka Koper in Intereuropa. Slo-venija ima dovolj znanja, da pro-bleme z železnico reši, ne da biključna slovenska podjetja prodalatujcem.Najbolj prizadeti pa bi bili zagotovotisti, ki ste pomagali graditi pnstanišče...S procesom privatizacije smo biliopeharjeni vsi, ki smo gradili LukoKoper. Država je že takrat pobralavečinski delež in oškodovala slo-vensko gospodarstvo, ki je vlagalo vrazvoj pristanišča in male delničarje.Ti so prizadeti zlasti zdaj, ko so tudiprednostne delnice dobile upravljal-sko pravico. Na tak način je država s paradržavnimi skladi male delničar-je potisnila na rob.Zadnje čase slišimo lepe besede medLuko Koper in tržaškim pristaniščem,ki obljubljajo sodelovanje. Vašeizkušnje s sedmim pomolom v Trstupa niso bile ravno najboljše.Te lepe besede so stare več kot 30 let.Krona tega je bil skupen kontej-nerski terminal na sedmem pomoluv Trstu, ki je riajprej imel političnopodporo, kasneje pa so ga zrušiledesne stranke, češ da Slovenija nimakaj početi v srcu tržaškega pris-tanišča. Zato močno dvomim, da bilahko lepe besede tokrat privedle dokonkretnega sodelovanja. Trst inKoper morda lahko sodelujeta napodročju promocije, varstva okolja in plovbe. Vendar to ni tisto, kar -bitudi poslovno bolj uveljavljajo se-verno jadranska pristanišča na tujihtrgih.Živite v Hrvatinih, kjer je zrak pozadnjih podatkih zavoda zazdravstveno varstvo Celje najboljonesnažen. Vas to preseneča?To me ne preseneča, saj se je po-kazalo tisto, kar sem sam opozarjal,ko so Luko Koper obtoževali, daonesnažuje okolje. Da je velik pro-blem tudi v Trstu, kjer so železarna,koksarna, sežigalnica smeti, ki ones-nažujejo zrak. Veter pa to onesna-ženje žal večkrat prinese tudi v naše Bruno Korelič: Če se del severnePrimorske zavzema, da bi imeli goriškopokrajino, naj jo imajo. Vendar zato nitreba kaznovati drugih Primorcev, ki siželimo še naprej biti Primorci. Način dela župana je znan. Njemu ninerodno, če se požvižga na demo-kratične postopke in potepta vsapravila. Zato menim, da je blizuresnice trditev, da si želi v državnisvet, da bi lahko še bolj vplival nasodne in ostale organe, ki v zadnjemčasu kažejo, da so bolj naklonjeninjemu kot pravni resnici.Pred časom ste izjavili, da se Ijudjebojijo z vami na kavo. Je danes ševedno tako?Ta izjava se je nanašala predvsem namoje sodelavce iz Luke in tiste, ki so zLuko povezani. Tu se ni veliko spre-menilo. Upam si trditi, da v Kopruvlada strah, ki izvira ravno iz načinavodenja občine. Ljudje se bojijo zasein za svoja podjetja. Pazijo, s kom sedružijo, da ne bi bilo kaj narobe. Bivšikolega mi je že potožil, da so gaopozorili, da v Kopru ne bo dobilnobenega dela, če se bo družil zizolskim županom. Pa čeprav je Klo-kočovnika ob neki priložnosti zgoljvljudnostno pozdravil.Prebivalci Obale smo na nedavnihpredsedniških volitvah krepko podprli Danila Turka, čeprav so vsi trijeobalni župani podpirali njegovegaprotikandidata. Niti Popovič ni uspelvplivati na svoje volilce.Tu se jasno pokaže, da Popovič nimavelikega vpliva, ko Ijudem ni trebajavno povedat, kaj mislijo. Zvesti somu tisti, ki so izpostavljeni njegovikontroli. Akcija, ki jo je napovedovalzaradi Marka Pogorevca in Id jo jezadnji hip umaknil, pa je Peterletubolj škodila kot koristila. Je pa topokazatelj, da se lahko vendarle kajspremeni.Poimenovanje pokrajin je sprožiloveliko nezadovoljstva med nekaterimiPrimorci, saj imena Primorska poslejnaj ne bi bilo več. Kakšno je vašestališče do tega?Če se del severne Primorske zav-zema, da bi imeli goriško pokrajino,naj jo imajo. Vendar zato ni potrebnokaznovati druge Primorce, ki si že-limo še naprej biti Primorci. Zgo-dovine se ne da spremeniti z no-benim zakonom. Če nam bodo od-vzeli tradicionalno ime Primorska,bo to še ena klofuta Primorcem.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Tanackovič Tatjana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 28. 11. 2007
Stran: 11