malih delni-čarjev (VZMD) opažajo, da se napove-duje iztisnitev malih delničarjev še izDelfija, nakar bo direktor Ivan Zidarz nekaj družbeniki Glotisa obvladovalSCT. Za Terme 3000 je VZMD v sredooddalo zahtevo za sodni preizkus pri-mernosti cene, saj Sava Kranj iz Termiztiska 440 delničarjev in jim ponuja8,29 evra za delnico, ki je po besedahRajka Stankoviča, sekretarja VZMD,nižja od borzne cene leta 2004. Zakajso mali delničarji vse bolj moteč ele-ment v lastništvu podjetij?Male delničarje iztiskatudidržava________Se nekaj iztisov malih delničarjev: tiprocesi so konec leta 2007 potekali naprimer v družbah Aktiva Invest, KDŽivljenje, Adriatic Slovenica, zdaj pa sejim je pridružila tudi slovenska vlada,ki na eni strani razpršuje lastništvo sprodajo delnic NKBM , na drugi stra-ni pa je konec januarja sprejela sklepo iztisnitvi malih delničarjev iz Slo-venske izvozne in razvojne banke(SID banke). "Mali delničarji so v so-dobnem postkapitalističnem smislule še zgodovinski relikt," pravi dr. Bogomir Kovač, predavatelj na Ekonom-ski fakulteti v Ljubljani, in dodaja, daiztisnitev za male delničarje ni nujnoslaba, če se dobro organizirajo in dobi-jo za svoj delež pošteno ceno. A kaj jeza koga poštena cena?"Sicer pa so mali delničarji zgolj pre-hodni lastniki," ob privatizaciji NoveKBM ugotavlja dr. Ivan Ribnikar, sta-rosta slovenskega finančnega sistema.Dr. Bogomir Kovač pa dodaja: "Gre zapričakovan in normalen proces kon-solidacije lastništva, ko gre za stare družbe in ko se lastnina korporacijkonsolidira, ko se ob družbah začnejorazvrščati strateški lastniki."Toda problem je dvoplasten: na cnistrani se male delničarje iztiska iz last-ništva, po drugi pa nimajo dodatnihmožnosti, da bi na ta trg na novo vsto-pali. "Pri nas primarni trg kapitala, kodružbe z razpisom novih delnic pri-vabljajo male delničarje, slabo deluje.Mali delničarji so pravzaprav prehodnilastniki, ker prehajajo iz ene družbe vdrugo. V slovenskih delniških družbahtudi zaradi nepoznavanja tovrstne kul-ture in nekoliko zaradi višjih stroškov,ker se večina družb financira s krediti-ranjem, ne pa toliko z dokapitalizacija-nii, mali deliučarji nimajo veliko novihnaložbenih priložnosti. Razen tam,kjer se pojavlja država, ki zaradi nekihekonomskih razlogov prodaja svoje pre-moženje," pravi Bogomir Kovač.Ali so torej mali delničarji zaželenizgolj, dokler se lastnina družb ne stabi-lizira? "Dokler družba ne dobi strateš-kih lastnikov, ki vplivajo na strategijoin razvoj družbe, so mali delničarji nanek način v nemilosti. Ko pa se lastniš-ka struktura stabilizira m ko se družbezačno razvijati tudi z dokapitalizacija-mi, ki privabljajo kapital malih delni-čarjev, je zgodba nekoliko drugačna,"pravi Bogomir Kovač.Mali delničarji so imeli v zgodovi-ni razvoja delniških družb določenovlogo, predvsem ko institucionalni last-niki še niso bili definirani ali dovolj fi-nančno močni za aktivno lastništvo.Zdaj so te družbe vmesni faktor, ki zbi-rajo piihranke malih delničarjev in de-lujejo kot institucionalni lastniki.Prisiljeni v prodajo_______Ali je iztisnitev malih delnifarjev iz lastništva družbe dobra ali slaba, jeodvisno od stanja na trgu. Dejstvo je,da so mali delničarji vedno portfelj-ski lastniki, saj ne morejo imeti uprav-Ijavskih pravic. "Za male delničarjeje pomembno, ali ob iztisnitvi dobijoprimerno ceno ali so takrat prisiljeniv prodajo. Najbolj sporno je, če so pri-siljeni v prodajo, ker se družba zapirain kasneje tudi umakne z borze," opo-zarja Bogomir Kovač.Večji problem so nejavne družbe,za katere ne velja prevzemna zako-nodaja, ugotavlja Rajko Stankovič innašteva primere: Ilirija - knjigovod-ska vrednost delnice na dan cenitveje bila 93,68 evra, zdajšnja ponudba ve-činskega lastnika Janeza Rozmana je25 evrov, postopek teče; Droga Kolin-ska - proces je na drugi stopnji sodne-ga spora; Donit Tesnit Medvode; ColorMedvode in Helios, kjer slednji kot ve-činski lastnik še vedno odkupuje delni-ce in ne želi dati iztisnitvene ponudbe,ker bi bila iztisnitvena cena višja odprevzemne (malih delničarjev je še okoli 2 do 3 odstotke). Nadalje Kemo-farmacija, kjerje nemški veledrogerist(skupaj z lastnimi delnicami Kemofar-macije) že 97-odstotni lastnik in seskuša izogniti iztisnitveni ponudbi. Šedva primera: Splošna plovba - potekaposkus iztisa malih delničarjev iz Po-morske družbe (dnižbe pooblaščenke),IBI Kranj - preprodaja družbi, ki nimanobenega zaposlenega."Zakon je jasen: primerna denarnaodškodnina je tista, ki je oblikovanaz upoštevanjem določenih kriterijev,kot je cenitev družbe, revizorsko poro-čilo, diskontirani donosi prihodnjihlet. Prevzemniki največkrat ne upoš-tevajo likvidacijske vrednosti, ampaknajraje upoštevajo metodo diskontira-nih donosov. Nepisano pravilo je, da jeprimema odškodnina tista, ki m manj-ša od likvidacijske vrednosti," je pove-dal Rajko Stankovič.Mali delničarji -vecji ugled družbe_______Vseslovensko združenje malih delni-čarjev je ena od možnosti organizira-nja malih delničarjev, druga možnostpa je, pravi Bogomir Kovač, da se malidelničarji organizirajo tudi znotraj po-sameznih družb. "Običajno se tem prikIjučijo tudi zunanji mali lastniki. Todače bi družbe želele poudariti svojoodgovornost in odprtost do malih del-ničarjev v smislu prave javne družbe,bi podjetje lahko celo spodbujalo ohra-njanje določenega deleža malih delni-čarjev. To je značilno za velike družbe,kjer določen delež razpršenega lastništ-va v ničemer ne ogroža upravljanja pod-jetja," pravi Bogomir Kovač. Na takšnipoti sta na primer Krka in Gorenje, kibi lahko to razvijali kot posebno vred-noto, ki bi dvigovala ugled družbe. Kakšen zgled je pri tem država, kirazpršuje lastništvo v NKBM in ga kon-centrira v Slovenski izvozni in razvojnibanki? "Da se država loteva privatiza-cije tako, da med drugim prodaja tudiprebivalstvu, je dober model. To je poli-tično in ekonomsko povsem ustrezno,saj bo razpršitvi lastništva v prvemkrogu nujno sledila koncentracija vdrugem krogu, ko bodo mali delničar-ji prodajali in jih bodo zamenjali večjiin strateški lastniki. Država s prvimkrogom ob razpršeni lastniški strukturi obdrži še razmeroma velik vplivna upravljanje bivših državnih podje-tij, a ob tem primerno politično nagra-di tudi svoje državljane (volivce). Tose v tujini običajno pojavlja v drugemdelu volilnega politično-ekonomskegacikla, ko ima to še druge 'blagodejne'politične učinke," ocenjuje BogomirKovač, ki pričakuje, da bo tudi priNKBM v naslednjih dveh ali treh letihprišlo do osipa malih lastnikov in dokoncentracije lastnine, ko bodo svojovlogo prevzeli strateški lastniki. Dr. Bogomir Kovač: "Mali delničarji sozgodovinski relikt." (Arhiv Večera) Dr. Ivan Ribnikar: "Mali delničarji so zgoljprehodni lastniki." (Robert Balen) Komu koristi zakonodaja? "Zakon o gospodarskih družbah v 384. členu omogoča tako imenovano izti-snitev malih delničarjev, podrobneje pa je vsebina opredeljena v 68. členuzakona o prevzemih. V poslanski skupni nepovezanih poslancev Lipa smoprepričani, da sta obe določbi napisani v korist in zaščito glavnega dclničarja(90-odstotnega osnovnega kapitala), in da v deprivilegiran (odvisen) položajpostavljata male delničarje. V zadnjem času vlada sicer ustvarja vtis, da na de-klarativni ravni skrbi za pravice malih delničarjev. Žal pa vse do danes nistestorili po naši oceni ničesar, kar bi lahko to tudi potrdilo, je v pisnem poslan-skem vprašanju ministru za gospodarstvo Andreju Vizjaku zapisal poslanecSašo Peče m pozval ministra, da popravi zakon o prevzemih, ki bo tudi potreh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe omogočal ustrezno denar-no odpravnino, v zameno za izključitev manjšinskih delničarjev.Poslanska skupina predlaga, da zakon za obdobje od treh mesecev naprejkot ustrezno denarno odpravnino opredeli revalorizirano ceno v taki višini,kot je bila določena v prevzemni ponudbi s koeficientom klasičnega bančne-ga depozita določenega s strani Banke Slovenije oziroma Evropske centralnebanke, ker se vse prepogosto dogaja, da se manjšinske delničarje izključujeproti njihovi volji in po obdobju, daljšem od treh mesecev. In še to za ceno, kijo določi nosilec 90 odstotkov kapitala, saj mu obstoječi zakon o gospodarskihdružbah omogoča, da sam določi zanj primerno denarno odpravnino. (gr) Banka posebnega pomena Kot razlog za iztisnitev malih delničarjev iz Slovenske izvozne in razvojnebanke (SID banke) je vlada navedla njeno spremenjeno vlogo, saj gre za specia-lizirano banko Republike Slovenije za izvajanje spodbujevalnih in razvojnihnalog pri razvoju konkurenčnosti malih in srednjih podjetij in financiranjedrugih projektov občin in javnih institucij. S tem se je strinjal tudi nadzomisvet SID banke, v katerem imajo večino člani ministrstev za finance, za go-spodarstvo m za zunanje zadeve, ki jih je predlagala vlada.Republika Slovenija ima 849.812 delnic ali 91,15-odstotm delež vkapitalubanke, Osnova za ceno delmce je ocena knjigovodske vrednosti banke na dan31.12.2007, vlada ponuja 117 evrov za delnico, za 64.097 delnic, ki so v lastimanjšinskih delničarjev, bi vlada odštela 7,495 milijona evrov."SID banka je banka posebnega pomena in verjetno se je izkazalo, da jebolje, da država prevzema tovrstna tveganja. Tudi tu bi lahko imeli zasebnelastnike, morda bo država to še skušala drugače reševati, a najbrž bo vednoohranila svojo pomembno vlogo. Ta banka je namreč zgolj ekonomski me-hanizem, s katerim država zmanjšujc tveganja svojih podjetij v tujini," pravidr. Bogomir Kovač.SID banka deluje pod tem imenom od začetka leta 2007, ustanovljena pajcbila leta 1992 kot Slovenska izvozna družba, ki je zavarovala in pospeševalaizvozne posle slovenskih podjetij. Imela je 87 ustanovnih delničarjev, polegdržave še vrsto podjetij (mnogih danes ni več, kot so TAM Gospodarska vozi-la in TAM Mednarodna trgovina, TAM Bus, Elektrokovina Maribor, Jekloteh-na Maribor), vrsta bank in zavarovalnic.Ob koncu decembra 2007 je imela država 91,15-odstotni delež, različnebanke 5,15-odstotnega, zavarovalnice 1,03 odstotka, Gospodarska zbomicaSlovenije 0,01 odstotka, dmge gospodarske družbe in ustanove 2,59 odstot-ka in fizične osebe 0,08 odstotka. (If)

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena,G. R.
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 12. 02. 2008
Stran: 11