poso-jili obvladljive in da kriza ne bo ogrozilasvetovne gospodarske rasti, so novice izposameznih ameriških in evropskih bankv naslednjih mesecih povsem spremenilesliko. Potem ko so samo od lanskega juli-ja do letošnjega marca finančne ustanovepo svetu odpustile 34 tisoč zaposlenih,je aprila bančna skupina Citigroup na-povedala, da bo odslovila še devet tisočdelavcev, pri Merrill Lynchu jih bo brezdela ostalo 2900, v Bearn Sternsu, ki se je znašel v največjih težavah, jih za službotrepeta kar 14 tisoč. Ob prelivanju krizepo svetovnih finančnih trgih je v london-skem Cityju na cesti končalo že 40 tisočzaposlenih, samo v ameriškem bančnemsektorju pa naj bi do konca leta odneslaskupno dvesto tisoč delovnih mest. Fi-nančne izgube v ozadju tresenja finanč-nih velikanov so vrtoglave. Merrill Lyn-chu, Morgan Stanleyju in Citigroup, ki sosamo lani morali odpisati za 24 milijarddolarjev slabih kreditov in naložb, so seletos pridružile še azijske in evropske fi-nančne skupine. V švicarski UBS se je vprvem četrtletju neto izguba poglobilana 7,6 milijarde evrov, Deutsche Bank jemoralaodpisatiza2,5milijardeevrovna-ložb. IMF je naposled popravil oceno kri-ze in poudaril potrebo po večji regulacijiv bančnem sektorju in splošnih ukrepihza preprečitev padanja gospodarske rasti.Junija so izračunali, da bo celotna izgubazaradi finančne krize do konca leta dose-gla 945 milijard dolarjev. Kljub finančnim injekcijam (do zdaj v skupni vrednosti250 milijard dolarjev), s katerimi zadnjemesece centralne banke in lastniki rešu-jejo večje finančne ustanove in gospodar-sko rast, paje že jasno, da se ta učinkomkrize ne bo mogla izogniti.Čeprav večina slovenskih bank v na-sprotju s svetovnimi velikani ni bila nepo-sredno izpostavljena vzrokom krize, je tazadnje leto odmevala tudi pri nas. Bankenamreč velik del zadolževanja komiten-tov fmancirajo z medbančnimi posojili vtujini, saj domače varčevanje raste precejpočasneje od zadolževanja. Ker je ravenkapitala v finančnih ustanovah po svetunizka, te pa se ubadajo še s servisiranjemlastnih dolgov, so se posojilni pogoji zao-strili. "Otežen je predvsem dostop do dol-goročnih virov financiranja. Dolgoročnamedbančna posojila so dražja za 50 do80 bazičnih točk, zato so se zvišale tudiobrestne mere pri posojilih komitentom,"pojasnjujejo v NLB in NKBM. V zadnjipolovici leta pa je bilo v številnih propaHipotekarna kriza, ki je avgusta lani stresla ameriškogospodarstvo, se še ni ohladila.ki jesvin so nani h1 ni bll~ fc.!" ~ B a~ .W "!.•-». ;. 1, -Wkije zedi.ir.iii J slabih kreditov, merjen po zamujenihplačilih. stalen, okoli dva odstotka v port-felju posojil. Drugi dodajajo, da se deležslabih kreditov ne spreminja oziroma jev zadnjih treh letih padel (Reiffeisen).Zgolj na podlagi odgovorov bank sicer nimogoče sprejeti zaključkov o dogajanjuv njihovem porfelju posojil, ker pa evi-dence slabih posojil ne vodi niti BS, se da,tako kot pred krizo v ZDA, o morebitnihtveganih naložbah in bančnih posojilihsklepati le iz posameznih podatkov, ki vširši javnosti najpogosteje zakrožijo šele,ko je že prepozno. Po besedah izvršnegadirektorja Waltherja Rothensteinerja jeavstrijska skupina Raiffeisen lani zaradislabih finančnih naložb in posojil moralaodpisati 312 milijonov evrov, toda sloven-ski trgmenda spada med tiste, kjer je Rai-ffeisen dosegel dobre rezultate.Balonček namesto balonaJe torej na podlagi nekaterih znamenjpri nas mogoče napovedati hipotekar-no krizo? Jože Peharc, eden od izvršnihdirektorjev v Hvpo banki, pojasnjuje, daslovenska zakonodaja brez ugotavljanjakreditne sposobnosti in namena porabe,zgolj z upoštevanjem vrednosti zastavlje-ne nepremičnine, ne dopušča gotovinske-ga kredita. Poznavalci bančnega sistema dodajajo, da so naša posojila z zastavonepremičnine veliko bolj konservativnain varnejša od ameriških drugorazrednihkreditov. Poleg te varovalke je pomemb-na še ena značilnost, na katero opozarjajov NLB in NKBM: v nasprotju s tujimi trgi,kjerje nakup nepremičnine pogosto obli-ka investiranja, pri nas močno prevladuje-jo kupci stanovanj, ki imajo neprimerljivovečji interes za vračilo posojila, saj nočejoostati brez strehe nad glavo. Gotovoje, daje ameriška hipotekarna kriza skozi cenomedbančnih posojil in morebitnih slabihnaložb vplivala na slovenske banke. Todato dogajanje je, kot ugotavljajo tudi naBS, na domači nepremičninski trg vpli-valo predvsem tako, da so se podražilaposojila in zmanjšalo povpraševanje postanovanjih, ne tako, da bi slaba posojilaslovenskih bank v povezavi z napihnjeni-mi cenami nepremičnin povzročila izvor-no hipotekarno krizo.Nasprotno pa obstaja verjetnost, dajesvetovna finančna kriza zaradi dražjihdomačih posojil in večje previdnosti vsehekonomskih subjektovvendarle dejavnik,ki lahko načne slovenski nepremičninskibalon. Ta je v zadnjem letu po podatkihSlonepa namreč dosegel nekakšno skraj-no mejo, o kateri nazorno govori podatek,da je za nakup stanovanja v glavnem mestu treba odšteti kar 164 povprečnih Iju-bljanskih plač. "Cene so že presegle ku-pno moč povprečnega državljana," pravinepremičninski analitik Marko Pusch-ner. Po njegovih besedah se je v Ljubljaniv zadnjem četrtletju rast oglaševanih censtanovanj zaradi tega ustavila, torej jepovpraševanje upadlo. Sogovornik siceropozarja, daje priseljevanje vglavno me-sto še vedno veliko, da k rasti cen prispevazmanjšana rast Ijubljanskih novogradenjpo letu 2002 in da se slovenski nepremič-ninski trg še razvija. Zaradi teh dejavni-kov pri nas po njegovem ni pričakovatidramatičnega dogajanja, kakršnemu sotrenutno priča v Angliji ali Spaniji. "Kve-čjemu bo počil balonček," predvideva. 0tem, koliko naj bi bilo nepremičninskihšpekulantov, predvsem v Ljubljani, se ponjegovih besedah sicer veliko špekulira.Vsekakor pa bodo, kot trenutno kaže.predvsem oni nosili breme svojih naložbin umetno napihnjenih cen. "Takšne rasticen nepremičnin, kotje bila po letu 2003,ne bo več," še napoveduje Puschner. 3Z ABECEDAHIPOTEKARNEKRIZENa njen razvoj so vplivalinajmanj trije dejavmki: prvi jepolitika nizke temeljne obre-stne mere, s katero je ame-riška centralna banka želelapoceniti posojila in spodbuditigospodarsko rast. Drugi jeposlovna politika ameriškihzasebnih bank, ki so povečalemaso in delež tako imenova-nih drugorazredmh kreditovoziroma kreditov, danih manjzanesljivim komitentom, kiso zanje pogostojamčili zgolj s kupljeno nepremicmno. Tadelež je med letoma 1994 in2006 porasel na 600 milijardposojil (petina vseh). Tretjielement so napihnjene cenenepremičnin zaradi špekulant-skih vlaganj. Pred dvema leto-ma se je sistem začel podiratikot hiša iz kart. Cene nepre-mičnin so presegle kupnomoč prebivalstva in postale nelikvidne, špekulantski poso-jilojemald so ostali brez virakapitala, presežna ponudbaneprermčmn, ki sojih zaseglebanke, pa je zmanjšala njiho-vo vrednost in povzročila izgu-be. Prvič po 39 letih je v ZDAcena enodružmske hiše padla.Ker so banke slaba posojilaprodajale drugim bankam inskladom hedge, se je učinekizgub prelil na različne sve-tovne finančne trge. Do majaletos je odpis slabih naložb inposojil (izguba) dosegel kar379 milijard dolarjev, zaradičesar so posamezne banke za-prle celotne oddelke. Izgubo je zaradi krize lani imel celonajvečji ameriški trgovec zopremo za dom Home Depot.0 tem, kaj neprerničninskakriza lahko pomeni za družbo,pa zgovorno priča dejstvo, daso nekatere ameriške bankeumaknile iz ponudbe študijskekredite, od katerih so odvisništevilni domači študenti. AlanGreenspan, nekdanji predse-dnik ameriške centralne ban-ke, mem, da se bo kreditnakriza ohladila, ko bo defladjana trgu nepremičnin opravilasvoje in stabilizirala cene terspet zagotovila pogoje zalikvidnost Si

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Lovec Marko
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 23. 07. 2008
Stran: 46