m v Pozavaroval-nici Sava. Pri vseh namerava po vzoruNKBM uporabiti (bolj ali manj modfici-ran) model prve javne ponudbc (IPO)delnic in jih deloma ponuditi v odkuptudi državljanom. Alije to modro, smovprašali dr. Ivana Ribnikarja, profesor-ja na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Te dni se upravni odbor Slovenskeodškodninske dnižbe odloča o pro-daji več kot 70-odstotnega deleža Po-zavarovalnice Sava. Ali menite, da jemodro prodati približno 50 odstot-kov institucionalnim vlagateljemin 25 odstotkov fizičnim osebam poprincipu IPO?"Popolnoma čisto bi bilo, če bi drža-va prodala Pozavarovalnico Sava, inenako bi veljalo tudi za NKBM in Za-varovalnico Triglav, samo enemu. Topomeni zavarovalnico (tuji) zavaro-valnici in banko (tuji) banki. Tuji za-varovalnici ali tuji banki zato, ker jeneverjetno, da bi država našla ali že-lela najti tistega enega kupca pri do-mačih zavarovalnicah in bankah, čeimamo v mislih NKBM. Ker se bo toskoraj gotovo čez čas zgodilo, da bonamreč zavarovalnico prevzela nekajtuja zavarovalnica, je najbolje za držav-Ijane kot posredne lastnike, da se to na-pravi takoj. Ves izkupiček od prodajedobi država. Če se bo naredilo tako,kot pravite, in sicer približno 50 odstot-kov institucionalni investitorji m prib-ližno 25 odstotkov fizične osebe, bodo del kupnine pobrali ti vmesni ali zača-sni lastniki, ko bodo čez čas delnice za-varovalnice prodali zavarovalnici, kibo domačo zavarovalnico prevzcla. Toseveda pomeni, da bodo oškodovani vsi tisti, ki ne bodo zraven kot kupci,ko bo država prodajala zavarovalnico.To pa je velika večina, na primer 95odstotkov ali še več državljanov." Država ne sme siromašiti Argument države pri prodaji deležaNKBM malim vlagateljem je bil, da ješlo za prunemo ceno."Za razliko od odprave družbene last-nine nefinančnih podjetij, to je lastnin-skega preoblikovanja podjetij, za karnismo imeli vzorov, je drugače pri pri-vatizadji. Ko privadzira stara demokra-tična država, je zanjo samoumevno,da ne sme omogočiti, da bi kdorkoliobogatel zaradi tega, ker je kupil pre-moženje, ki ga je prodala država. To binamreč pomenilo, da jc država povzro-čila osiromašenje vseh tistih, ki nisomogli ali želeli tega premoženja kupi-ti. Lahko sicer, da so tudi nekaj kupili,vendar so drugi mnogo več. To verjet-no ni ravno funkcija države, da siro-maši državljane. Zato bi bilo poučno,preden se država loti prodaje, pogleda-ti, kako so to delali na primer Angležiin Francozi v osemdesetih letih." Kakšne nevarnosti prinaša takšnarazdrobitev lastništva financnihinstitucij za njihovo nadaljnje poslo-vanje?"Lastništvo bi bilo razdrobljeno samov prvem trenutku. Posamezniki bi pro-dali svoje delnice, ko bi se pokazalo,da lahko nekaj zaslužijo. V primeru hr-vaškega Telekoma so Ijudje že nasled-nji dan prodajali delnice in spravljali vžep precejšnji neobdavčeni zaslužek.Na Hrvaškem namreč nimajo davkana kapitalski dobiček. Delnice NKBMse bodo na primer začele prodajati sep-tembra lctos. Vendar bi enako naredi-li tudi institucionalni investitorji, kobi sc pojavila zavarovalnica z namero,da prevzame Pozavarovalnico Sava, čese vmemo k tistemu, kar naj bi se načr-tovalo." Stabilnost lastništva Kdo bi bil po vašem mnenju najpri-mernejši bodoči lastnik slovenskih bank in zavarovalnic?"Za finančne institucije, predvsembanke in tudi zavarovalnice, velja, daso ustrezni lastniki (druge) finančneinstitucije, če scveda banke ali zavaro-valnice niso vzajemne (mutual). Polegnjih so sicer lahko lastniki tudi drugi,na primer nefinančna podjetja m fizič-ne osebe, vendar naj bi bile finančneinstitucije večinske lastnice. Tvorile Dr. Ivan Ribnikar: "Ce drzava ne upa pro-dajati transparentno, naj tega ne dela.".(RobertBalen) naj bi tako imenovano trdo jedro alistanovitne lastnike. Tega pravilomane morejo zagotavljati nefinančnapodjetja. Zanje so finančne naložbepraviloma začasna ali prehodna pre-moženjska oblika, medtem ko je pre-moženje finančnih institucij skorajv celoti finančno in zato trajno. Sta-novitnost lastnikov, in sicer tistih, kiimajo odločujoči vpliv v banki ali za-varovalnici, je eden od elementov, kizagotavljajo stabilnost finančnega si-stema. Posamezniki ali fizične osebeso lahko kot skupina trajni lastniki,vendar zaradi razprsenosti lastništva,neorganiziranosti, praviloma nezadost-nega poslovnega znanja ne morejo bitiustrezni večinski lastniki, saj ne more-jo ustrezno nadzirati uprav." Ali je prav, da se država umika takona hitro iz finančnih institucij - poNKBM še iz Zavarovalnice Triglav,Pozavarovalnice Sava?"Če vzamemo, da gre ta proces od za-četka leta 1991 ali 1992, ne moremogovoriti o hitrosti, vendar če upošteva-mo, kaj vse naj bi se prodalo v nekaj me-secih, je seveda drugače. Da ne bi prišlatudi prodaja Pozavarovalnice Sava medsolske primere, kako se ne sme privati-zirati (med temi primeri ie že verjetnoNKBM, saj bo zagotovo znano, alije zra-ven ali ne, septembra letos, ko bodoIjudje začeli prodajati delnice NKBM, in gotovo hrvaški Telekom), naj državapoišče neko zavarovalnico v tujini (sajso po novejši slovenski doktrini tujciboljši lastniki), ki želi prevzeti Poza-varovalnico Sava in ji jo takoj v celotiproda brez posredovanja institucional-nih investitorjev in domačih fizičnihoseb. Samo v tem primeru bi bila pri-vatizacija transparentna v resničnempomenu besede in samo v tem prime-ru ne bi še dodatno osiromašila velikevečine svojih državljanov. Če si ne upabiti transparentna, naj tega ne dela.Sicer pa: kdo prodaja, ko je cena nizka?Normalna država gotovo ne."

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 24. 01. 2008
Stran: 10