spremembe zakona o prevzemih in zakona o bančništvu. Za pr-vega lahko rečemo, da je bil skrajni cas, saj je prejšnja prevzemna zako-nodaja imela celo večje luknje kot najbolj imeniten švicarski sir, pa čeprav(nekredibilni) pisci takratne zakonodaje menijo, da tudi nova zakonoda-ja ne bo prinesla kakšnih pozitivnih sprememb v smislu zašcite malihdelnicarjev.Ti pa so dejanski poraženci tranzicije, ko so posamezniki s po-ceni nakupi na meji veljavnosti zakonodaje kopičili njihove delnice.Pri spremembah bancne zakonodaje, ko se prevzemi podjetij ne biveč mogli fmancirati z zastavo delnic, ki jih prevzemnild (zlasti me-nedžerji) šele kupujejo, pa se ni mogoče znebiti občutka, da vladaopravlja vlogo Banke Slovenije kot nadzornice bančnega sistema in tu-di posega v poslovne odločitve posameznih bank. Sicer pa se še dobrospomnimo, ko je lani vlada, ker njenim predstavnikom ni bilo povšed,da bi funkcijo guvernerja Banke Slovenije še naprej opravljal Mitja Ga-spari, začela problematizirati analize centralne banke o grozeči visokiinflaoji. Če bi vlada opozorila takrat vzela dovolj resno, bi morda bilaletna inflacija ob koncu leta v Sloveniji precej nižja od 5,6 odstotka. Ga-spari pa je ta politični kapital, podobno kot leta 2005 odstavljeni prvimož Mercatorja Zoran Jankovič in sedanji Ijubljanski župan, s pridomizkoristil in skorajda prišel v drugi krog predsedniških volitev. Volivciočitno ne podpirajo Janševega'rezanja glav', še posebej kadar gre za ne-utemeljene razloge pri vsem.Zanimivo je tlldi to, da Banka Slovenije ni bila pobudnica spre-memb bančne zakonodaje, dejansko pri njenih spremembah ni niti so-delovala. Še več, iz centralne banke ni v času priprav zakona prišlo ni-ti do kakšnih opozoril, da bi lahko financiranje menedžerskih prevze-mov z zastavo delnic, ki se šele kupujejo, ogrozilo poslovanje bank po-sojilodajalk. Realno gledano, tudi po spremembi zakonodaje se bododogajali prevzemi z zastavo šele kupljenih delnic, a takšna posojila ta-ko domačim, kakor tujim prevzemnikom, bodo pač dajale tuje banke, slovenske pa se bodo lahko za tovrstne posle obrisale pod nosom. Sicerpa je zelo čudno, da naj bi vlada bolje razumela tovrstna bančna tvega-nja, kakor predstavniki poslovnih m centralne banke.Zajec pa tiči V drugem grmu, kakor pa da bi vlada s sprememboomenjenih dveh zakonov dejansko želela zaščititi male delničarje inposlovne banke. Gre namreč za vsesplošen spopad s t.i. tajkuni, torej zosebami, ki so po osamosvojitvi v času tranzicije na pol legalen načinprišle do velikanskega premoženja, ko so netransparentno prevzemalepodjetja in nekdanje pide (pooblaščene investicijske družbe), ki so jihvodile. Pri tem se m mogoče znebiti občutka, da se je Janševa vlada lo-tila le točno določenih podjetij in posameznikov, s katerimi pa je šepred letom dni tvorno pletla politično-lastniške mreže. Puščice so takouperjene predvsem proti Pivovarni Laško in njenemu direktorju BoškuŠrotu, ki je vladajočim preprečil nadaljnji vpliv na medije, predvsemedicije Dela in Večera. V to pa je vlada očitno vključila še urad za var-stvo konkurence, kjer je vrsto let anemičnega Andreja Plahutnika za-menjal ambiciozni Jani Soršak, ki pregleduje ravno družbe okrog Pivo-varne Laško, zlasti Mercator.In kakšen lahko pricakujemo razplet te protitajkunske vladne vojne? Veliko bo odvisno od razpletajesenskih pariamentarnih volitev, čebo vnovič zmagala Janševa SDS, bo lahko Janez Janša še kako zagodelkateremu od tajkunov, četudi bo najbrž z nekaterimi med njimi, reci-mo z Igorjem Bavčarjem, še naprej tudi paktiral. Po drugi strani pa jelepo vidno, da tudi centri kapitalske moči preko strank SLS, LDS in SD,pa tudi preko Zares domnevnega tandema Gregor Golobič - MilanKučan, vse bolj pridobivajo na politični moči.Že zdaj pajejasno, da od tega boja navadni državljani nimamo mne bomo imeli kaj veliko. Od pivovarske vojne za Pivovarno Union da-lj'e in lepih besed okrog nacionalnega interesa, imamo navadni držav-Ijani, zlasti v gostilnah, skromno izbiro (dragega) piva, pa tudi pivovar-je, ki se ukvarjajo z mediji in trgovsko dejavnostjo. Prav tako pa bi Jan-ša namesto osebnih zamer moral več pozornosti posvetiti temu, da bis primerno ekonomsko politiko uspel zajeziti visoko inflacijo m posle-dično poceniti življenje vseh slovenskih državljanov. P

Medij: Poslovna dinamika
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 11. 02. 2008
Stran: 8