potrpežljivi, to so bili po večinimali vlagatelji, so jih brezglavo prodajali.In zakaj bi bilo čudno, če evropski borzni trgi sledijo ameriškemu? Drži, da soZDA vodilna svetovna gospodarska sila, a lani je bila gospodarska rast v evrop-skih državah višja od ameriške, prav tako je evro pridobival vrednost vprimerjavi z ameriškim dolarjem. Seveda tudi v Evropi ni vse idealno, na karje pokazal nedavni primer druge največje francoske banke Societe Generale,kjer je borznik s prikrivanjem terminskih poslov banki po prvih ocenahpovzročil za kar 4,9 milijarde evrov škode. Je pa ta banka, tako kot nekateredruge večje v Evropi in še bolj v ZDA, imela za dodatni dve milijardi evrovodpisov zavoljo lanske krize na trgu ameriških hipotekarnih posojil.Gospodarstva po svetu so soodvisna in povezana, a ponovno se je pokazalp,da lahko največji svetovni borzni igralci, ki imajo ogromne količine denarjanaložene praktično na vseh pomembnih svetovnih borznih trgih, povzročijoenormne padce (pa tudi rasti) tečajev delnic na globalni ravni. Slovenskiborzni trg je bil pred leti od teh vplivov izoliran, z vse večjo prisotnostjo tujihinvestitorjev na Ljubljanski borzi in z lanskim vstopom naše države, kitrenutno tudi predseduje EU, v evroobmočje pa ni več tako. Videti je, kakorda ZDA ne nadzirajo svetovnih dogajanj le z orožjem in vojnami za nafto,ampak tudi z borznimi trendi.Sicer je prav nenadna in nenadejana odločitev ameriške centralne banke (Fed)o občutnem znižanju ključne obrestne mere v ZDA precej pripomogla kustavitvi krvavenja tečajev delnic, in to praktično na svetovni ravni. Američa-m so s to odločitvijo pokazali zgolj voljo, da se soočijo s težavami gledcupoČasnitve gospodarske rasti pri njih. Druga poteza je ta, da bodo medameriška gospodinjstva razdelili 150 milijard dolarjev v upanju, da se bovečina tega denarja prelila v potrošnjo, kajti ne pozabimo, prav potrošnjapoganja rast ameriškega in posledično svetovnega gospodarstva. Za boljpoglobljene razmisleke pa v ZDA očitno ni volje ne časa, težko bi verjeli, da nedovolj znanja.V ZDA kot samorazglašenem varuhu svetovnega miru, napredka in demokra-cije se namreč ne želijo soočiti s težavami pretirane potrošnje - imajo le petodstotkov svetovnega prebivalstva m koristijo petino svetovnih dobrin, ne zokoljskimi problemi, ko vztrajno zavračajo njihovo reševanje m podpiskjotskega sporazuma. Prav tako ne želijo spoznati, da si revne državemorebiti le ne želijo stopiti na pot do demokracije in blagostanja z orožjem,ampak s tem, da bi spodobno živeli od lastnega dela in naravnih dobrin, ki jihpremorejo.

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 26. 01. 2008
Stran: 44