GOSTUJOÖ KOMENTARMIrjan Hren_________flnancegiflnance.s)________ Slovenski menedzerji ni-kakor ne morejo in sme-jo kopirati ameriskegasistema nagrajevanjamenedzerjev. So raziike medangloameriskimi in nemskimikorporacijanu. Natem mestu za-nemarimo raziike vupravijalskihorganih (danes imamo v Slovenijimoznost izbire med enotirnim indvotimim upravijanjem).1. Cilj anglo-ameriskih kor-poracijje maksimiranje premo-zenjalastnikov, karje dosezenoz

maksimaino trzno vrednostjodelnice, cilj evropskih korporacijpanivprvivrstinajvisjacenadel-nic, temvec njihovo dolgorocnoprezivetje.Raziike v lastniitvu2. Lastnistvo anglo-amerisidhkorporacij je siroko razprsenomed lastnild - delnicarji, lastni-stvo evropskih korporacij pajepogosto koncentrirano (v lastidruzin, bank...).3. Kapitalski trgi so v ZDA inAngliji zelo likvidni, saj lastnikizlahka prodajo svoje delnice,v Evropi pa so ti trgi relativnonelikvidni.4. Vioga bank je v anglo-ame-riskem sistemu majhna, v evrop-skem pavelika. Anglo-ameriskekorporacije pridobivajo kapitalna trgu kapitala (trg obveznic in delnic, za kateregaje znaciino, daviagatelji niso dolgorocno zainte-resirani za lastnistvo vrednostnihpapirjev ene korporacije, temveciscejo vrednostne papirje z maksi-malnimi donosi), evropske korpo-racije pa se praviloma financirajos kapitalom stalnih lastnikov in zbancmmi posojili.5. Trgi prevzemov so pri anglo-ameriskem sistemu zelo razviti,saj so pogosti sovrazni prevzemi,v Evropi pa so sovrazni prevzemiredki.6. Anglo-ameriska racuno-vodska pravila o porocanju sousmerjena v zascito viagateljev, evropska pa v zascito upnikov.Vprasanje je, ali je strokovnopravilno, da je v Sloveniji, ki jekopirala nemsko korporacijskopravo, razvoj racunovodske teo-rije in slovenskih racunovodskihstandardov vedno blize anglo-ameriskemu racunovodstvu.Kako so skoiile plaieameriskih menedzerjev7. Za anglo-amerisid sistem soznacüna »visoka placila« mene-dzerjem (placaameriskegamene-dzerja lahko sestoji iz: (l) osnovneplace, (2)kratkorocnealiceloletnespodbude oziroma nagrade, (3)dolgorocne spodbude inkapitalnihnacrtih, (4) raziicnih ugodnosä in(5) izjemnihugodnosti), zanemskisitem pa so znacüna nizka oziroma»nizjaplacila«. Nemski menedzerob morebitni potrebi po dodatnihfinancnihsredstvihzanoviprojektza manjkajoca sredstva zaprosi prisvojibanld,tapaproucinjegovin-vesticijski program in mu sredstvaodobri, ce presodi, daobstojiverje-taost,daboprejelavmjenaposo-jena sredstva. Bankatorej preveriodiocitev menedzerja. Ameriskimenedzer pa ob odiocitvi za noviprojekt izda delnice in/ali obve-znice terjih prodaviagateljem. Vrazmisiek o nagrajevanju mene-dzerjev se navaja podatek, da je vZDAbilo v letu 1980 razmerje medplaco delavca in menedzerja l: 42,nato pa seje to razmerje v desetihletihpovecalo nai: 85. Nominainaraziikavzvisanju place ameriske-ga menedzerjaje posledica pove-canja deleza gibijivih nagrad primenedzerjih. Veiji nadzor, manjsetveganje8. Raziike so tudi v nadzom.Nemskega menedzerja nadzira-jo lastniki, ki so obicajno velikedruzine, banke ..., kar ni znacil-no za amerisid sistem, saj je tarnlastnistvo razprseno. Skladno steorijo tveganjaje delo ameriske-ga menedzerja bolj tvegano kot delo evropskega, sajje nacelomaanglo-ameriski mendzer manjnadziran. Zato naj bi nacelomaimeli evropski menedzerji ustre-zno »nizja placüa«.V Sloveniji smo uveljavilinemsko korporacijsko pravo, slo-venski menedzerji pa proucujejoanglo-ameriski sistem inbolj alimanj vkijucujejo resitve iz anglo-ameriskegasistemavkorporacijo,kijo vodijo. Velikaverjetnostje,da nekateri slovenski menedzerjiiz obeh sistemovuporabijajo tisto,kar jim omogoca maksimiranjenjihovih donosov. Vendar so se tudi nemski me-nedzerji pri »osebnih placilih«zaceli zgledovati po ameriskih.Zanimivaje pripomba nemske-ga predsednika H. Köhlerja, kije pozval njihove menedzerje h»kulturni zmernosti« (Delo, 5.decembra 2007), na vprasanjenajbolje placanih nemskih me-nedzerjev pa je opozorila tudinemska kanclerka Angela Merkel(Dnevnik, 5. decembra 2007).Opisane raziike so pomembnein nas usmerj ajo v ugotovitev, dase slovenskimenedzerjipoplacah,nagradah in sistemu nagrajevanjane morejo primerjati z anglo-ameriskimi menedzerji, temvecmorajo siediti nemskim.Slovenski menedierjiizkorisiajo luknjeNekateri slovenski mene-dzerji zelo uspesno izrabijajotrenutne pomanjkijivosti slo-venskega financno-racunovodskega-pravnega sistema v koristkorporacij, ki jih vodijo, in vsvojo osebno korist, pri tem paje lahko oskodovanec drzava in/ali lokaina skupnost in/ali del-nicarji (mali delnicarji). V temsmisluje treba tudi obravnavatislovenske menedzerske odkupez zadolzitvijo m neurejenostjomenedzerskih odkupov v slo-venskem pravnem redu. • » Nekaterislovenski menedzerjizelo uspesnoizrabijajo trenutnepomanjkijivostislovenskegsfinancno-racunovodskega-pravnega sistema vkorist korporacij, kijih vodijo, in v svojoosebno korist.



Medij: Finance
Avtorji: HREN MIRJAN
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 11. 02. 2008
Stran: 11