Iz VZMD so danes na Vlado RS naslovili apel ter opozorilo, naj pri napovedanem urejanju skupščin delniških družb na daljavo ravna skrajno previdno in premišljeno, saj se ob hitenju in pod maksimo domnevne učinkovitosti v predloge zlahka prikradejo tudi skrajno problematične rešitve. Vlada naj bi namreč v šestem Proti koronskem paketu (PKP6) uredila in omogočila izvedbo virtualnih in elektronskih skupščin delniških družb. V VZMD tovrstna prizadevanja sicer pozdravljajo, hkrati pa opozarjajo na izjemno spornost določila, ki naj bi izključeval možnost izpodbijanja sklepov elektronskih ali virtualnih skupščin. Izpodbijanje posameznih skupščinskih sklepov je namreč pogosto edini in zadnji branik pravic (manjšinskih) delničarjev, zato kakršnemukoli omejevanju v tej smeri v Združenju najostreje nasprotujejo.

S preteklim tednom so minila 4 leta, odkar je Državni zbor RS soglasno sprejel avtentično razlago Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP), s katero je - žal le za kratek čas - prirezal peruti nebrzdanim apetitom finančnih posrednikov, ki so na (male) delničarje obešali nove in nove nesorazmerne stroške imetništva vrednostnih papirjev. Glede na dejstvo, da je bila predlagatelj izvornega amandmaja ZNVP, ki je zamejil stroške borznih posrednikov, poslanska skupina SDS oz. njen poslanec, mag. Andrej Šircelj - aktualni Minister za finance RS, so v VZMD mnenja, da je naposled le čas za vzdržno ureditev razmer, posebej glede stroškov imetništva ter ohranitve delničarstva in kapitalskega trga v Republiki Sloveniji. Ob tem strokovni sodelavci VZMD izpostavljajo perečo problematiko oligopola in kartelnega dogovarjanja finančnih posrednikov ter onemogočanje svobodne izbire ponudnika. Tako vnovič apelirajo na Vlado RS in zakonodajalce, naj vendarle vzpostavijo ustrezne varovalke in okvir za dejansko konkurenco med finančnimi posredniki oz. borznoposredniškimi družbami ter upoštevajo konstruktiven in utemeljen predlog sprememb in dopolnitev predloga ZNVP-1 , ki so ga na Državni zbor RS iz VZMD naslovili že lani maja. Z njim namreč predlagajo zgolj omejitev zdaj nebrzdanih stroškov odprtja in zaprtja trgovalnih računov, predvsem pa prenosov delnic, brez dejanske odsvojitve – torej v primerih, ko delničar želi zgolj zamenjati borzno-posredniško družbo oz. svojega finančnega posrednika.