VZMD je za jutri sklicano 15. skupščino družbe Gorenje, d.d., vložil nasprotni predlog k predlogu sklepa 5. točke dnevnega reda - Imenovanje novega člana nadzornega sveta. V VZMD so resno zaskrbljeni nad dogajanjem in korporacijsko-upravljavskimi praksami v Gorenju - tudi glede na tokratni predlog nadzornega sveta, da se za novega člana izvoli Bernarda C. Pasquierja, ki ni šel skozi proceduro in obravnavo Nominacijskega odbora, predvideno s Kodeksom korporativnega upravljanja Kapitalske družbe (KAD). Je pa takšno proceduro opravil »predstavnik« malih delničarjev Harald Karner, ki ga VZMD ponovno predlaga z nasprotnim predlogom, po tem, ko je Komisija VZMD za izbor kandidatov za člane nadzornih svetov že 22. 3. 2010 predlagala nadzornemu svetu takšen utemeljen predlog.

VZMD.TV - poročilo z zadnje, 14. skupščine družbe Gorenje, 28. 5. 2010, ko so se pri odločanju o novem nadzornem svetu udejanjile zaskrbljujoče slutnje iz predhodnega protesta VZMD:

 
Preberite več:

 

 

Med sedmimi predlaganimi pooblaščenci v okviru organiziranega zbiranja za današnjo 16. skupščino družbe, je VZMD predlagal dr. Mirana Mejaka, člana Sveta VZMD, in dr. Ludvika Toplaka, predsednika Strokovnega sveta VZMD. Oba sta podprla vse predloge sklepov, kot sta jih skupščini predlagala uprava in nadzorni svet družbe Mercator, razen predloga nadzornega sveta o izvolitvi dveh novih članov nadzornega sveta (Matjaža Kovačiča in Mira Medvešeka), na podlagi pobude delničarjev NLB, d.d., in NKBM, d.d. Pri tem predlogu sklepa sta pooblaščenca VZMD predlagala glasovanje PROTI - skladno z utemeljeno odločitvijo ter po temeljiti razpravi med predstavniki Sveta VZMD in Strokovnega sveta VZMD, kamor sta bila seveda vključena tudi oba predlagana pooblaščenca, so bila ponovno potrjena dosedanja načelna stališča VZMD. Skladno z dobrimi praksami in temeljnimi načeli korporativnega upravljanja, kot ga poznajo urejene ekonomije, kot jih priporoča OECD ter na podlagi analize dosedanjih izkušenj, ki jih ima VZMD iz neposredne prakse, je VZMD vselej na stališču, da mešanje in navzkrižje funkcij istih oseb z vidika članstev v organih nadzora in organih upravljanja družb ni sprejemljivo. Še več, v VZMD so prepričani, da je ravno prepletanje nadzorniških in upravljavskih funkcij, vlog in odgovornosti eden največjih problemov in najbolj bistvenih vzrokov katastrofalno stanje pri upravljanju družb v Republiki Sloveniji ter ključni razlog za žal nezavidljivo stanje v marsikateri delniški družbi - vključno z bankami. V omenjeni razpravi je bilo izpostavljeno, da je posebej neprimerno, če bi upravljavci (člani ali celo predsedniki uprav) bank postali člani nadzornih svetov družb, v katerih imajo banke spričo specifičnih - zdaleč ne popolnoma dorečenih ali neproblematičnih - okoliščin lastniške deleže. Popolnoma neprimerno ter daleč od bančne dejavnosti bi bilo aktivno in neposredno upravljanje družb s strani predstavnikov bank, ki so z dotičnimi družbami praviloma celo v pomembnih poslovnih relacijah. V zvezi s konkretnim predlogom za skupščino družbe Mercator je na primer dr. Miran Mejak med drugim navedel sledeče ugovore proti izvolitvi predstavnikov bank v nadzorni svet Mercatorja: »Naložba v Mercator je ocenjena kot ukrep pod silo razmer, kar pomeni, da je začasna in bo prodana ob prvi ugodni priliki (nagnjenost k špekulacijam). Mali delničarji želijo, da so v nadzorni svet izvoljeni člani, usmerjeni v trajnejšo strategijo razvoja družbe in odklanjajo občasne investitorje, ki se želijo ob prvi priliki otresti naložbe. Mercator je zainteresiran poslovati z bankami, ki nudijo najugodnejše pogoje. Tako članstvo predsednika uprave banke v nadzornem svetu Mercatorja lahko pomeni insiderstvo, kar je za male delničarje, ki so zainteresirani za uspešno poslovanje družbe nesprejemljivo.«

Preberite več:

Več prispevkov