Navajeni smo primerjav, po čem so živila čez mejo in prinas, kolikoje treba odšteti za kvadratni meter v cenej-šem(!) Bruslju in kolikov Ljubljani. In koliko se ta podobaspremeni, če s tujci primerjamo še neto plače.Na spletnih straneh smo preverili, kakšne razlike so mednjimi, in jih preračunali v prevladujočo svetovno valuto,tojedolar. Poglejmo.ZaLjubljanoznašanetournizaslužek4,5dolarja,najvišjipa je v Zurichu, kjer znaša 19,5 dolarja, v Ženevi 18,2,v Oslu pa 17,4 dolarja, kar pomeni, da so prebivalci Zu-richa v povprečju na uro več kot 4,3-krat bolje plačanikot Ljubljančani.Vendar so to Svicarji in Skandinavci,si rečemo, če bi se primerjali z drugimi Evropejci, pa
bibilodrugače.Žal nitako. Povprečni neto urni zaslužekzaposlenega v Berlinuznaša 12,9dolarj'a,na Dunaju 12,8,vMadridu 10,1,Ate-nah 7,6 in Lizboni 6,1 dolarja. Naša neto plača zaostajatorej tudi za plačo zaposlenega v grškem glavnemmestu za debelih 68 odstotkov. Da bi torej neto plačapovprečnega Ljubljančana vdesetihletihdoseglaaten-sko, potrebujemo rast plač, ki za več kot pet odstotnihtočk na leto presega rast plače v Atenah,Morda je vzrok za nizke plače manj delovnih ur in večdopustaPZal ne.VSIovenijiopravimo 1756delovnihurnaleto.vBerlinu pa le 1611,na Dunaju 1649,vLizboni1708invMadridu 1724.Kakor bi pripomnili v delodajalskem združenju, v tehpodatkih nismo upoštevali slovenskega dodatka zamalico,znamenitega evropskega »unikuma« in ostankaiz časov socialnih transferjev prejšnjega režima, ki soga želeli odpraviti. A pozabite. Če bi ga prišteli v netoplačo, bi bila to še vedno zelo mala malica, ugotavljajointernetni blogovci.V času tranzicijske pravljice, ki jo piše rekordna gospo-darska rast ob še vedno nizki ceni kapitala, sta se deloin kapital znova znašla na okopih. Množični sindikalistigrozijo peščici slovenskih kapitalistov s štrajkom. Odrekordni rasti prihodkov in dobička želijo košček po-gače. Ekonomisti (in delodajalci) pa svarijo, da bi višjeplače avtomatično povečale brezposelnost. Najprejbi odplaknile najnižje vrednotena delovna mesta, ševečja inflacija pa bi na koncu kot bumerang snedlapovišanje plač.Drži.Todaresničniproblemje.daimaSlovenijapremalokapitalistov; borzne »blue chipe« obvladuje peščica po-sameznikov in iz lastniške sestave izriva male delničarje,ki bi z varcevanjem v delnicah lahko plemenitili tudislovensko premoženje. Sporočilo države, ki je obljub-Ijala izdatno nižje obdavčenje plač, je jasno: niste vsikapitalisti (kot pet družin, ki z menedžerskimi odkupiobvladuje najboljša podjetja). Sta v sporu le delo inkapital, kot trdi prvak sindikalistov Semolič? Kdo komudrži piskerček? Koliko država misli resno s kapitalizmom,ki bi prinašal napredek, bo navsezadnje pokazala, kobosta Kad in Sod nekoč prodala lastniški delež v LukiKoper, katere rast delniceje razveselila številne vlaga-telje. Po zadnji koncesijski pogodbi namreč Luka Koperne more kupiti državnih zemljišč, na katerih je uredilalastnoinfrastrukturo...Mala malica za velike kapitaliste!PeterMirkovič
Medij: Dnevnik - Denar In
Avtorji: Mirkovič Peter
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga Denar In
Datum: 10. 10. 2007
Stran: 3
