Delo, 2. 10. 2015
Pred odločitvijo Sodišča EU Evropska komisija »ne komentira sodnih postopkov v teku«, a vztraja pri svojem stališču
Ljubljana - Bitka med lastniki izbrisanih bančnih obveznic in državo se nadaljuje: prvi trdijo, da evropska komisija pred Sodiščem EU meni, da izbris ni bil potreben, v Banki Slovenije pa pravijo, da bi bila državna pomoč brez izbrisa nezdružljiva s pravili EU.
Kdo ima torej prav? Za pojasnilo smo se obrnili na primarni vir. »Evropska komisija ne komentira sodnih postopkov, ki potekajo, naše stališče pa je še vedno nespremenjeno,« so nam odgovorili iz evropske komisije ko smo jih zaprosili, da za Delo pojasnijo stališče, ki so ga poslali tudi na Sodišče EUv Luxembourgu. V EK še pravijo, da so julija 2013 sprejeli nova pravila igre glede državnih pomoči za banke, ki vsebujejo strožje zahteve o delitvi bremena. Namen pravil je, da se kar najbolj zniža prispevek davkoplačevalcev. Gre za tako imenovano Sporočilo o bančništvu iz leta 2013. Nova pravila veljajo za državne pomoči, priglašene komisiji od 1. avgusta 2013, in določajo, da morajo delničarji in imetniki podrejenih obveznic »prispevati toliko, kolikor je mogoče«, preden so banki dodeljena javna sredstva. »Delitev bremena, kot so ga uporabili slovenski organi, je skladna s temi pravili. Tako prakso so uporabile že številne evropske države,« so nam še sporočili iz komisije.
Izbris, težak kar 600 milijonov
Razlaščeni lastniki podrejenih obveznic s prvim podpisanim Tadejem Kotnikom so pred ustavnim sodiščem zahtevali presojo
ustavnosti novele zakona o bančništvu, s katero je bila ustvarjena podlaga za množične izbrise, slovenski ustavni sodniki pa so za mnenje, ali je bilo tako imenovano Sporočilo o bančništvu z dne 1. avgusta 2013, v katerem ministrstvo za finance in Banka Slovenije utemeljujeta izbris vseh delnic in podrejenih'obveznic v šestih slovenskih bankah, pravno zavezujoče, zaprosilo Sodišče EU. V igri je veliko denarja: skupni znesek
izbrisanih podrejenih obveznic in hibridnih instrumentov v šestih slovenskih bankah (NLB, NKBM, Abanka," Banka Celje, Probanka in Factor banka), ki so bile po decembru 2013 deležne obširne dokapitalizacije in državne pomoči, znaša približno 600 milijonov evrov (dobrih 1,5 odstotka BDP).
VZMD: Komisija je pritrdila nam
Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), ki zastopa razlaščene vlagatelje, zdaj navaja, da je evropska komisija v svojem
pisnem stališču Sodišču EU »izrecno in povsem nedvoumno pritrdila stališču VZMD in izbrisanih vlagateljev slovenskih bank, da njeno Sporočilo o bančništvu ni zavezujoč pravni akt«, in dodaja, da je »VZMD v imenu izbrisanih vlagateljev že večkrat opozoril na absurdnost zatrjevanja visokih uradnikov ministrstva za finance in. Banke Slovenije, češ da je bil izbris vseh podrejenih obveznic bank v Sloveniji neizogiben, saj naj bi ga Zapovedovalo sporočilo EK o bančništvu, ki da je zavezujoč pravni akt EU«. V VZMD pri tem napovedujejo; da bodo v prihodnjih dneh na Sodišču EU
vložili tudi predlog, da v zadevi opravijo ustno obravnavo.
BS: Komisija je pritrdila nam
Nasprotno pa v Banki Slovenije vztrajajo, da »zadnje javne izjave VZMD o stališču komisije do nezavezujoče narave Sporočila o bančništvu, ki je bilo podlaga za brisanje delnic in podrejenih instrumentov ob sanaciji slovenskih bank, temeljijo na izvlečkih stališča EK in ti izvečki ne dajo celovite informacije o stališču komisije. Ta je v dokumentu, ki ga je posredovala Sodišču EU, pritrdila dosedanjim stališčem Banke
Slovenije, in sicer, da bi bila državna pomoč, ki ne bi upoštevala popolnega izbrisa podrejenih instrumentov, zavrnjena. Evropska komisija je v svojem odgovoru za sodišče tudi jasno in večkrat poudarila, da bi bila državna pomoč v primeru slovenskih bank brez popolnega izbrisa podrejenih upnikov nezdružljiva s pravili nojpnjega. trga in bi torej komisija fiksne ukrepe zavrnila. Posledično so tako pritrdili tudi razlagi o zavezujočih učinkih sporočila v okoliščinah, v katerih je bila Slovenija,« razlagajo v slovenski centralni banki.
»Kolikor razumem poročilo evropske komisije, ta trdi, da je pravni okvir, ki omogoča dodeljevanje državne pomoči, pravilen in da bi, če ne bi izbrisali temeljnega kapitala in podrejenih obveznic, ne bila mogoča dodelitev pomoči bankam v težavah,« pravi guverner BS Boštjan Jazbec. »Pričakujem, da bo odločitev sodišča kmalu potrdila pravilnost odločitev, ki smo jih v Sloveniji izvedli leta 2013,« je prepričan guverner, ki hkrati pričakuje tudi, da »bo odločitev predvsem ustavnega sodišča kmalu znana, predvsem na podlagi izsledkov in zaključnega poročila evropskega sodišča«.
Medij: Delo
Avtorji: Jenko Miha
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 02. 10. 2015
Stran: 3