kolikšnavlaganja se izplačajo za 35 let, denimo. Zavlačevanje sprejetjakoncesijskepogodbeje tudi posledica zamisli vplivnih posameznikov,ki so želeli vpeljati pristaniško upravo in konkurenco s podeljevanjemveč koncesij posameznim terminalistom. Zdajje ta vzorecpristaniškega upravljanja za dalj časa pokopan.Koprskemu županuje uspeloiztržiti polovico koncesnine kotnekakšno tolažbo prizadetemulokalnemu prebivalstvu mnadomestilo za vse tegobe, kijihmorajo prenašati v tako»obremenjenem« prostoru, kar se zdirazumljiv in hvalevreden dosežek.Nerazumljivo je, daje Slovenijaverjetno edina država na svetu, ki iz svojega pristanišča srka precejšnjasredstva (koncesnina, dividende, davki, prispevki itd. prinašajo državiin občini kakihso milijonov evrov na leto, pri čemer ne upoštevamovpliva tega pristanišča na drugo gospodarstvo), vendar v to pristaniščeničesar ne vlaga. Še huje: potem koje bilo zmenjeno, da bo drzavadobila prednostne delnice, s katerimi bo lahko vplivala na temeljnostrategijo podjetja, čepravji ne bo treba vlagati v infrastrukturo, inpotem ko je preostalih 14.000 delničarjevsamihzgradilo vse, kardanespredstavlja to pristanišče, seje lani država naredila »francoza« inprednostne delnice preprosto spremenila v navadne ter tako dodobraoškodovala vse majhne delničarje.Nespametna potezajije sicer odvzela dodatnih 14.000 volilcev, zatoposkuša biti uredba o koncesijski pogodbi zdaj majhna tolažba, ki bimorala vsajza spoznanje dodatno utrditi pristaniškega upravljavca. Apočakajmo do volitev, da vidimo šepodpis na pogodbi.BORIS ŠULIGOJ Slovenija iz svojegapristanišča velikoposrka, a vanj nevlaga ničesar.

Medij: Delo
Avtorji: Šuligoj Boris
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Tema dneva
Datum: 11. 07. 2008
Stran: 1